# Uničenje povpraševanja po srebru: UBS in HSBC opozarjata, da visoke cene ogrožajo trg

Uničenje povpraševanja je izraz, ki ste ga morda slišali prvič — a opisuje nekaj zelo konkretnega. Gre za situacijo, ko cene blaga zrastejo tako visoko, da kupci začnejo iskati alternative. Pri srebru se to dogaja prav zdaj. UBS je maja 2026 svojo napoved globalnega primanjkljaja srebra zmanjšal za približno 80 odstotkov — s 300 milijonov unč na vsega 60 do 70 milijonov unč [1]. HSBC ob tem opozarja, da proizvajalci elektronike in solarnih panelov že nadomeščajo srebro s cenejšimi materiali, ker so cene po lanski 140-odstotni rasti postale predrage [2]. V praksi to pomeni nekaj paradoksalnega: primanjkljaj, na katerega se je naslanjala celotna bikovska zgodba o srebru, izginja — ne zato, ker bi ga bilo več, ampak zato, ker ga nihče noče kupiti po teh cenah. To je uničenje povpraševanja v svoji najčistejši obliki.

Kaj sta UBS in HSBC dejansko povedala o uničenju povpraševanja?

Analitika UBS Wayne Gordon in Dominic Schnider sta 14. maja objavila prenovljeno napoved za trg srebra. Njuna prejšnja ocena primanjkljaja — približno 300 milijonov unč za leto 2026 — se je čez noč skrčila na 60 do 70 milijonov unč. To je padec za okoli 80 odstotkov [1].

Hkrati sta znižala ciljne cene. Prejšnja napoved 100 dolarjev za unčo do konca drugega četrtletja je padla na 85 dolarjev. Cilj za konec septembra se je znižal s 95 na 85 dolarjev. Ciljna cena za konec leta 2026 pa je zdrsnila na 75 dolarjev za unčo — kar je približno 15 odstotkov pod prejšnjimi pričakovanji [3]. Pri trenutni ceni okoli 75 dolarjev to pomeni, da UBS ne pričakuje rasti do konca leta. Nič. To je oster preobrat za banko, ki je še pred dvema mesecema napovedovala 100 dolarjev.

HSBC je ubral nekoliko drugačen pristop. Čeprav je banka dvignila srednjeročne napovedi za srebro, je hkrati opozorila na ključno šibkost. Po njihovi oceni bo industrijsko povpraševanje v letu 2026 padlo na 642 milijonov unč, kar je 15 milijonov unč manj kot leto prej [2]. Razlog? Proizvajalci vedno pogosteje iščejo načine, kako zmanjšati ali nadomestiti uporabo srebra v svojih izdelkih. Ne gre za to, da srebra zmanjkuje. Gre za to, da pri trenutnih cenah enostavno ni več smiselno. Uničenje povpraševanja je v polnem teku.

CNBC je 28. maja obe opozorili združil v podrobno analizo in ju postavil v širši kontekst. Njihov zaključek: srebro je v zadnjih tednih sicer našlo dno pri 75 do 78 dolarjih, a pritisk na ceno ostaja — ne zaradi pomanjkanja ponudbe, ampak zaradi krčenja povpraševanja [2].

Kako deluje uničenje povpraševanja v praksi?

Industrijska poraba srebra predstavlja 54 odstotkov celotnega povpraševanja, od tega solarni paneli približno 17 odstotkov [4]. To pomeni, da srebro ni le naložbena kovina — je predvsem industrijska surovina. In industrijske surovine imajo eno ključno lastnost: če postanejo predrage, jih kupci začnejo nadomeščati. To ni teorija. To je mehanika, ki jo vidimo v živo.

Mehanizem je preprost. Ko je srebro stalo 22 dolarjev za unčo, je bil strošek vgradnje v solarni panel pokrit z dobičkom od prodaje elektrike. Pri 87 dolarjih, kolikor je srebro doseglo 14. maja, ta enačba ne deluje več. Proizvajalci solarnih celic zato razvijajo tanjše nanose srebra ali prehajajo na alternativne materiale. Kitajski proizvajalec LONGi Green Energy, največji izdelovalec solarnih panelov na svetu, je že napovedal, da bo v novi generaciji celic porabo srebra zmanjšal za skoraj 30 odstotkov. Podobne načrte imata tudi Trina Solar in JinkoSolar. To pomeni, da bo vsak nov panel potreboval manj srebra — trajno. Tudi če cene kasneje padejo, se razvite alternative ne bodo kar zavrgle.

Podobno se dogaja v elektroniki. Srebro je odličen prevodnik, a pri trenutnih cenah proizvajalci vedno bolj gledajo proti bakru ali prevodnim polimerom. Razlika v prevodnosti je majhna, razlika v ceni pa ogromna. Baker stane manj kot 10 dolarjev za kilogram. Srebro skoraj 2.400 dolarjev za kilogram. Pri serijski proizvodnji milijonov enot je izračun preprost. In prav to je srž uničenja povpraševanja: ko enkrat zamenjaš material, se ne vrneš takoj nazaj. Tudi če cena pade.

Še bolj zgovoren je primer Indije. Država je lani zvišala uvozno dajatev na srebro za 15 odstotkov, kar je povzročilo 40-odstotni padec trgovanja na indijski borzi MCX. Industrija se je hitro prilagodila — manj uvoza, več iskanja alternativ. Indijski primer kaže, kako občutljivo je industrijsko povpraševanje na cenovne šoke.

Ključna razlika med srebrom in zlatom je tukaj očitna. Zlato nima industrijske uporabe v tem obsegu — je predvsem rezervno sredstvo centralnih bank in zaščita pred inflacijo. Srebro pa je hkrati oboje, in prav ta dvojna narava ga dela ranljivega. Ko industrija zmanjša nakupe, ne obstaja investicijski kupec, ki bi samodejno zapolnil vrzel.

Zakaj 30-dolarska razlika med biki in medvedi razkriva več kot cena sama?

Trenutno stanje na trgu srebra najbolje opiše ena številka: 30 dolarjev. Toliko znaša razlika med najbolj optimistično in najbolj previdno napovedjo cene srebra za konec leta 2026.

Na bikovskem koncu lestvice je Bank of America, ki vztraja pri cilju 100 dolarjev za unčo do konca leta. Commerzbank napoveduje 90 dolarjev. Na medvedjem koncu pa UBS cilja 75 dolarjev, Macquarie pa opozarja na povečano tveganje padca [2]. Zakaj tako velik razkorak? Biki stavijo na strukturni primanjkljaj in vztrajno industrijsko povpraševanje. Medvedi pa stavijo prav na uničenje povpraševanja — da bodo visoke cene zlomile lastno podlago.

Razlika 30 dolarjev ni le zanimivost. Je največja v zadnjem letu in kaže na globoko negotovost, ki nima veliko opraviti z geopolitiko. Namesto tega odraža temeljno vprašanje: ali je povišanje cene srebra za 140 odstotkov v letu 2025 trajno, ali pa je samouničujoče? Odgovor na to vprašanje bo določil, kdo ima prav — biki ali medvedi. Vmes pa je 30 dolarjev negotovosti.

Razmerje med zlatom in srebrom je marca 2026 doseglo približno 89, kar je precej nad zgodovinskim povprečjem 60 [5]. To pomeni, da je srebro zgodovinsko gledano podcenjeno v primerjavi z zlatom. Biki to vidijo kot priložnost za rast. A če je razlog za to razliko prav uničenje povpraševanja — torej strukturni in ne začasni dejavnik — potem razmerje 89 morda ni signal za nakup, ampak opozorilo.

Strukturni primanjkljaj še obstaja — a uničenje povpraševanja ga zmanjšuje

Srebrni trg je že šesto leto zapored v primanjkljaju. Rudarska proizvodnja je v zadnjih letih padla — v letu 2023 se je zmanjšala za 1 odstotek na 830 milijonov unč, smer upadanja pa se nadaljuje [6]. Zaloge Londonskega združenja trgovcev s plemenitimi kovinami (LBMA) so na rekordno nizkih 136 milijonih unč.

Na prvi pogled so to odlične novice za lastnike srebra. Manj ponudbe ob enakem povpraševanju pomeni višjo ceno. Toda to velja le, dokler povpraševanje ostaja enako. Če se industrijsko povpraševanje res skrči za 15 do 20 milijonov unč — kar je približno 2 odstotka celotnega trga — primanjkljaj ne izgine popolnoma, a se bistveno zmanjša.

UBS je prav to izračunal. Njihova prvotna ocena 300 milijonov unč primanjkljaja je temeljila na predpostavki, da bo industrijsko povpraševanje raslo skupaj s ceno. Zdaj ugotavljajo, da se dogaja nasprotno: cena duši povpraševanje. Sedemdeset milijonov unč primanjkljaja je še vedno primanjkljaj, a je daleč od 300 milijonov, ki so poganjali bikovsko zgodbo. In če bi se proces uničenja povpraševanja nadaljeval še pol leta, bi primanjkljaj lahko popolnoma izginil. Takrat bi trg prešel iz šestletnega deficita v presežek — nekaj, kar si še pred mesecem ni upal napovedati nihče.

In tu nastopi cikličnost. Ko cene padejo dovolj nizko, se povpraševanje vrne. Proizvajalci, ki so danes prešli na baker ali prevodne polimere, bodo pri 60 dolarjih za unčo spet izračunali, da se srebro splača. To je samodejni stabilizator trga — a deluje z zamikom mesecev, ne dni. In ravno ta zamik je tisto, kar trg zdaj prebavlja. Vprašanje ni, ali bo uničenje povpraševanja kdaj minilo. Vprašanje je, pri kateri ceni.

Kaj uničenje povpraševanja pomeni za vas kot kupca srebra v Sloveniji?

Če ste v zadnjem letu vložili v fizično srebro, vas te številke verjetno skrbijo. A preden se odločite za prodajo, razmislite o treh stvareh.

Prvič: uničenje povpraševanja ni trajno stanje. Je ciklični pojav, ki se pojavi ob ekstremnih rasteh cen. Lanska 140-odstotna rast je bila izjemna, zato je izjemen tudi odziv trga. Ko se cene umirijo, se bo umirilo tudi prilagajanje industrije. Noben proizvajalec solarnih panelov ne bo za vedno opustil srebra. Le čakajo, da postane spet poceni. To je ekonomska realnost, ne čustvena odločitev.

Drugič: srebro pri 75 dolarjih za unčo — kar je trenutna raven — je še vedno približno trikrat višje kot pred tremi leti. Četudi cena zdrsne na UBS-ovih 75 dolarjev, ste, če ste kupovali pred letom 2025, še vedno v dobrem plusu. Uničenje povpraševanja ne pomeni, da bo srebro padlo na 20 dolarjev. Pomeni, da je rast za 140 odstotkov v enem letu ustvarila naravno zgornjo mejo — in zdaj trg to mejo preizkuša.

Tretjič: ne pozabite, zakaj ste sploh kupili srebro. Če ste ga kupili kot dolgoročno zaščito pred inflacijo in bančnimi tveganji, kratkoročna nihanja cen niso razlog za preplah. Govorimo o kovini, ki ohranja vrednost že 5.000 let. Če pa ste kupili s špekulativnim namenom in pričakujete hitro rast, vam UBS in HSBC sporočata, da ta rast vsaj kratkoročno ni verjetna. Uničenje povpraševanja je realnost, s katero morate računati.

Elementum d.o.o., največji slovenski trgovec s fizičnim srebrom, je v letu 2024 ustvaril 8,5 milijona evrov prihodkov, kar kaže na naraščajoče zanimanje Slovencev za plemenite kovine [7]. Trenutna odkupna cena pri Elementumu je običajno okoli 85 odstotkov tržne cene — pri približno 2,09 evra za gram je to realna izhodna možnost, če bi se odločili za prodajo [8]. Odločitev o prodaji ali nakupu pa je vedno vaša.

Kdaj se uničenje povpraševanja obrne?

Trgi s surovinami delujejo v ciklih, ki so pogosto predvidljivi — če veste, kaj iskati. Pri srebru obstajajo trije signali, ki kažejo, da se uničenje povpraševanja bliža koncu.

Prvi signal je stabilizacija cene. Ko srebro preživi več tednov v ozkem razponu — denimo med 73 in 78 dolarji, kot se dogaja zdaj — industrija dobi signal, da je obdobje negotovosti mimo. Stabilna cena omogoča načrtovanje, načrtovanje pa vrne kupce. Trenutno smo v tej fazi, a trajanje je negotovo. Lahko mine še mesec ali dva.

Drugi signal je rast uvoza v Indijo in na Kitajsko. To sta največji industrijski porabnici srebra. Ko se njun uvoz po obdobju upada spet poveča, to pomeni, da so tovarne ponovno začele naročati. Podatki o uvozu so javno dostopni z nekajtedenskim zamikom — vredno jih je spremljati. To je najbolj neposreden pokazatelj, da se uničenje povpraševanja umika.

Tretji signal je premik v razmerju zlato/srebro. Če se razmerje začne približevati 70 ali manj, to nakazuje, da vlagatelji spet vidijo vrednost v srebru — ne le kot industrijski kovini, ampak kot naložbi. Padec razmerja običajno pomeni, da srebro raste hitreje od zlata, kar je znak vračanja zaupanja.

Nobenega od teh signalov še ni — vsaj ne v celoti. A cikli se obračajo, in ko se bodo, bo hitrost preobrata verjetno presenetila tako bike kot medvede.

Pogosta vprašanja