Trgovinska vojna, cena srebra 2026: kaj pomeni neuspeh Trump-Xi summita

Datum objave: 21. maj 2026 · 9 min branja

Trgovinska vojna ceno srebra v 2026 potiska v dve nasprotni smeri hkrati — in razumevanje tega dvojnega mehanizma je ključno za vsakogar, ki spremlja plemenite kovine. Dvodnevni vrh Trump-Xi v Pekingu se je 20. maja končal z omejenimi dogovori o soji in redkih zemljah, a brez širšega trgovinskega okvira [1]. Medtem Hormuška ožina ostaja blokirana že od 28. februarja, kar pomeni dražjo nafto in višje transportne stroške za celotno rudarsko industrijo [2].

Kljub dramatičnim novicam je srebro 19. maja po podatkih Fortune znašalo 75,69 dolarja za unčo, daleč pod letošnjim rekordom 121,64 dolarja z 29. januarja [3]. Ta padec ni naključje. Je mehanski odziv trga, pod katerim pa tiči šestletni strukturni deficit in rekordni centralnobančni nakupi. Razčlenimo mehanizem.

Kaj pomeni neuspeh Trump-Xi summita za cene surovin?

Vrh v Pekingu se je končal z mešanimi rezultati. Kitajska je pristala na nakup ameriške soje in dostop do redkih zemelj, Bela hiša pa je objavila dogovor o kitajskem naročilu Boeingovih letal [1]. Toda širok trgovinski dogovor, tisti, ki bi odpravil ali znižal obstoječe carine, ni bil dosežen.

Za surovine to pomeni dvoje. Prvič, obstoječe carine na kitajski uvoz ostajajo v veljavi, kar zavira industrijsko proizvodnjo in s tem povpraševanje po surovinah, vključno s srebrom. Drugič, geopolitična negotovost narašča: vlagatelji so pričakovali preboj, dobili pa so zgolj kozmetične dogovore.

Energetski pritisk situacijo še zaostruje. Hormuška ožina, prek katere potuje približno petina svetovne nafte, je po podatkih Reuters še vedno praktično zaprta. Na stotine plovil ne more prečkati preliva [2]. Dražja nafta pomeni višje stroške za rudarsko industrijo, od dizla za bagre do elektrike za talilnice. Višji stroški rudarjenja pa postavljajo višjo spodnjo mejo cene srebra. Pod določeno ceno proizvodnja preprosto ni več ekonomsko upravičena.

Inflacijski pritisk dodaja še tretjo plast. Aprilski indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA je dosegel 3,8 odstotka, kar je nad napovedjo 3,7 odstotka [3]. Trgi zdaj ocenjujejo 40-odstotno verjetnost, da bo Federal Reserve decembra dvignila obrestne mere, poroča TradingEconomics [3]. Višje obrestne mere običajno kratkoročno pritiskajo na plemenite kovine, saj obveznice postanejo donosnejša alternativa. Toda to je le prva polovica zgodbe.

Dvojni mehanizem: kako trgovinska vojna vpliva na ceno srebra v obe smeri

Srebro je edinstvena plemenita kovina, ker hkrati služi dvema gospodarskima funkcijama. Je industrijski material: več kot polovica letne porabe gre v elektroniko, sončne panele, medicinske pripomočke in avtomobilsko industrijo. Je pa tudi varna naložba, podobno kot zlato, h kateri vlagatelji bežijo ob geopolitičnih pretresih.

Po podatkih Silver Institute industrijska poraba srebra predstavlja 54 odstotkov celotnega povpraševanja, od tega solarni paneli 17 odstotkov [4]. Ta dvojni značaj pomeni, da trgovinska vojna na srebro vpliva prek dveh povsem nasprotnih kanalov.

Prvi kanal je industrijski: ko carine zavirajo mednarodno trgovino, pade industrijska proizvodnja, pade povpraševanje po srebru kot surovini, in cena kratkoročno zdrsne. To smo videli v tednu po neuspelem summitu. Srebro je z okoli 84 dolarjev sredi maja padlo na 75,69 dolarja 19. maja [3].

Drugi kanal je varnostni: ko se geopolitična negotovost poveča, vlagatelji iščejo varna pristanišča. Zlato in srebro sta tradicionalni izbiri. Centralne banke so v 2024 neto kupile 1.037 ton zlata, tretje leto zapored nad 1.000 ton [5]. Srebro, čeprav manj izrazito kot zlato, sledi istemu varnostnemu vzorcu.

Ključno je razmerje med obema kanaloma. Če je industrijski upad začasen, varnostna premija pa strukturna, potem dolgoročni učinek trgovinskih napetosti ni negativen, ampak pozitiven. Tu nastopi strukturni deficit.

Zakaj strukturni deficit šest let zapored omejuje padec cene srebra?

Strukturni deficit pomeni, da svet že šesto leto zapored porabi več srebra, kot ga pridobi. Proizvodnja srebra iz rudnikov je v 2023 padla za en odstotek na 830 milijonov unč, medtem ko je globalno povpraševanje po fizičnem srebru v istem letu doseglo 1,2 milijarde unč, drugi najvišji rezultat v zgodovini [6][7].

Razliko med proizvodnjo in povpraševanjem pokrivajo zaloge, ki pa se hitro topijo. Po ocenah GoldSilver.com primanjkljaj za leto 2026 znaša približno 46 milijonov unč [8]. To je šesta zaporedna letina, v kateri povpraševanje presega ponudbo.

Zakaj je to pomembno za razumevanje trgovinske vojne? Ker strukturni deficit deluje kot vzmet pod ceno. Tudi če kratkorni šok, kot je neuspeh trgovinskega dogovora, začasno zniža ceno, primanjkljaj pomeni, da je padanje omejeno. Zaloge so tanke, povpraševanje pa podpirajo dolgoročni trendi, ki jih carinske vojne ne morejo izničiti.

Najvežji med njimi je sončna energija. Fotovoltaika bo do leta 2030 potrebovala 273 milijonov unč srebra letno, s 161 milijonov unč v 2023 [7]. To je 70-odstotna rast v manj kot desetletju. Kitajske solarne tovarne, Longi in Jinko, sicer napovedujejo prehod na bakrene celice, a monažna proizvodnja se ne pričakuje pred drugim četrtletjem 2026. Še leta bo trajalo, preden bo ta prehod pomembno vplival na povpraševanje po srebru [9].

Poleg tega centralne banke nadaljujejo z nakupi. Čeprav kupujejo predvsem zlato, zgodovinsko srebro sledi gibanju zlata z nekajmesečnim zamikom. Razmerje zlato/srebro je bilo marca 2026 pri približno 89, dale nad zgodovinskim povprejem 60 [10]. Visoko razmerje pomeni, da je srebro glede na zlato podcenjeno. Prej ali slej se vrzel zapre.

Kaj nas zgodovina uči o srebru med trgovinskimi spori

Trgovinske vojne niso nov pojav in srebro je skozi njih pokazalo prepoznaven vzorec. Med ameriško-kitajsko trgovinsko vojno 2018-2019, ko je Trumpova administracija uvedla carine na kitajski uvoz v vrednosti več sto milijard dolarjev, je srebro najprej padlo. Z okoli 17 dolarjev v začetku 2018 na 14 dolarjev septembra istega leta. Nato si je opomoglo in do septembra 2019 doseglo 19 dolarjev, 35 odstotkov nad dnom.

Vzorec je bil vedno enak: začetni padec ob uvedbi carin, obdobje konsolidacije, nato postopna rast, ko so vlagatelji prepoznali varnostno vrednost plemenitih kovin v negotovem okolju. Časovni okvir? Tri do šest mesecev od šoka do okrevanja.

V em je leto 2026 drugačno? V treh stvareh. Prvič, tokratna trgovinska napetost sovpada z aktivnim vojaškim konfliktom. Blokada Hormuške ožine dodaja energetsko premijo, ki je leta 2018 ni bilo. Drugi, strukturni deficit je zdaj globlji: leta 2018 je bil primanjkljaj okoli 22 milijonov unč, danes je ve kot dvakrat vežji [8]. Tretji, sončna industrija je v letih 2018-2019 porabila približno 80 do 90 milijonov unč letno, danes jih 161 milijonov [7]. Skoraj podvojitev strukturnega povpraševanja, ki ga carinska vojna ne more izbrisati.

Trije dejavniki skupaj pomenijo, da je srebro v 2026 bolj odporno na kratkorne šoke kot v prejšnjih trgovinskih ciklih. Padci ostajajo možni. Trg je čustven in kratkorno neracionalen. Toda dno je strukturno višje kot pri prejšnjih krizah.

Hormuz, inflacija in cena srebra 2026: kaj pričakovati v naslednjih 30 dneh?

Trije dogodki bodo v prihodnjih tednih oblikovali kratkorno sliko srebra. Prvi je razvoj v Hormuški ožini. Reuters 20. maja poroča, da je šest kitajskih tankerjev izplulo iz ožine s šestimi milijoni sodčkov nafte. Toda na stotine plovil še vedno ne more prečkati preliva [2]. Dokler se plovna pot ne odpre, ostajajo stroški energije in s tem stroški rudarjenja povišani.

Drugi dogodek je majski indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA, ki bo objavljen čez približno tri tedne. Aprilski CPI 3,8 odstotka je bil nad pričakovanji. Ee bo majski podoben, se bo pritisk na Federal Reserve za dvig obrestnih mer povečal [3]. Višje obrestne mere kratkorno škodujejo plemenitim kovinam, ker zvišujejo oportunitetni strošek držanja neobrestovanega premoženja. Toda ta kanal je šibkejši, kadar inflacija raste hitreje od obrestnih mer, saj realne obrestne mere ostajajo negativne.

Tretji dejavnik je nadaljevanje trgovinskih pogovorov. CNN poroča, da sta se obe strani dogovorili za "novo pozicioniranje" odnosov, a konkretnih zavez o znižanju carin ni [1]. Če se v naslednjih 30 dneh pojavi nov krog pogajanj, bo to kratkorno umirilo trge in zmanjšalo varnostno premijo. Ee pa pogajanja zastanejo ali se carine celo zaostrijo, bo varnostni kanal prevladal.

Scenarij, ki ga podatki najbolj podpirajo, je nadaljnja volatilnost v pasu med 72 in 85 dolarji, z možnostjo preboja navzgor ob stopnjevanju geopolitičnih napetosti. Bank of America za celotno leto 2026 napoveduje povprejno ceno 85,93 dolarja, JPMorgan 81 dolarjev, Citigroup pa za drugo polovico leta cilja celo 110 dolarjev [3].

Kaj trgovinska vojna in cena srebra pomenita za slovenskega varčevalca

Za slovenskega varčevalca, ki spremlja srebro kot alternativo bančnim obrestnim meram, je razumevanje dvojnega mehanizma pomembnejše od dnevne cene. Ključno spoznanje ni "kupiti zdaj", ampak razumeti, da kratkorni padci zaradi trgovinskih novic ne odražajo strukturne vrednosti srebra.

Slovenija ima specifičen davčni okvir, ki vpliva na izračun. Davek na dodano vrednost na naložbeno srebro znaša 22 odstotkov. Za primerjavo: v Estoniji so palice nad eno unčo oproščene DDV [11]. To pomeni, da slovenski kupec plača približno petino več za isto palico srebra kot estonski. Strošek, ki ga je treba upoštevati pri vstopu na trg.

Po drugi strani slovenski trg ponuja likvidnost, ki je v manjših državah ni. Elementum d.o.o., slovenski trgovec s fizičnim srebrom in zlatom, je v letu 2024 ustvaril 8,5 milijona evrov prihodkov, kar kaže na rastoče povpraševanje med slovenskimi varčevalci [12]. Podjetje omogoča tudi odkup po običajno 85 odstotkih tržne cene [13]. Fizično srebro torej ni nelikvidna naložba.

Banka Slovenije v svojih rezervah hrani 3,2 tone zlata, a to so institucionalne rezerve, ne maloprodajni produkt [14]. Za posameznika, ki želi razpršiti prihranke, so dostopne fizične oblike: palice in kovanci pri pooblaščenih trgovcih.

Pri odločanju pomaga naslednji miselni okvir: inflacija v Sloveniji je marca 2026 znašala okoli 2,5 odstotka, bančne obrestne mere za vezane vloge pa redko presežejo 1,5 odstotka. Realna izguba kupne moči na bančnem računu znaša približno en odstotek letno. V takem okolju vprašanje ni "kdaj kupiti", ampak "kateri podatki pojasnjujejo gibanje cene v različnih tržnih razmerah."

Trgovinska vojna je eden takih podatkov. Razumevanje, da deluje prek dveh nasprotnih kanalov, omogoča mirnejše spremljanje kratkornih nihanj. Ko cena pade zaradi novic o carinah, to ni signal za paniko. Deluje industrijski kanal. Ko nato zraste zaradi varnostne premije, to ni razlog za evforijo. Deluje varnostni kanal. Oba sta del iste slike.

Pogosta vprašanja

Zaključek

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ni enoznan signal za ceno srebra. Je sprožilec dveh nasprotnih mehanizmov, katerih končni rezultat doloajo strukturni dejavniki. Šestletni deficit, rekordni centralnobančni nakupi in rast sončne industrije tvorijo osnovo, na kateri kratkorne trgovinske napetosti ne morejo povzroiti trajnega padca.

Neuspeh Trump-Xi summita in blokada Hormuške ožine sta pomembni novici, a ne zato, ker bi napovedovali konec srebra kot naložbene zgodbe. Pomembni sta, ker razkrivata, kako kompleksen in večplasten je trg plemenitih kovin v letu 2026. Kdor razume oba mehanizma, ne potrebuje dnevnega spremljanja cen. Potrebuje potrpežljivost in zaupanje v podatke.