Nafta nad 100 dolarjev: zakaj energetska kriza 2026 tiho dviguje vrednost srebra

Poglejte račun z zadnjega polnjenja. Liter 95-oktanskega bencina na slovenski črpalki: skoraj 1,47 evra. Pred letom? Okoli 1,30 evra. Petdeset litrov danes stane dobrih 73 evrov — in to po tem, ko je vlada že znižala trošarine, da ne bi bilo še huje.

Zakaj? Ker je nafta spet nad 100 dolarji za sod. Brent je pri 103 dolarjih. Ameriška vojska je 13. marca napadla iranski naftni terminal Kharg Island, skozi katerega teče več kot 90 odstotkov iranskega izvoza nafte. Hormuzova ožina, skozi katero pluje 20 odstotkov svetovne nafte, je že tedne delno blokirana.

Ta energetska kriza pa ni samo stvar višjih računov na črpalki. Tiho poganja dva mehanizma, ki oba dvigujeta vrednost srebra — in tega večina vlagateljev še ne vidi.

Zakaj je nafta spet nad 100 dolarjev

Zadnji mesec se je zgodilo več stvari hkrati. Napadi na Kharg Island so eskalacija, kakršne nismo videli od iraško-iranske vojne v osemdesetih. Reuters poroča, da je Trump zagrozil z nadaljnjimi udari, če Iran ne preneha z napadi na ladje v Hormuzu. Iranski izvoz nafte je praktično ohromljen.

Poleg tega je Trump sicer ponudil omilitev sankcij proti Rusiji, da bi znižal pritisk na cene energentov — toda Evropa je odločitev zavrnila. Rezultat: nestabilnost se vlači naprej. Trg reagira z višjimi cenami.

Brent je nad 103 dolarji za sod, WTI blizu 99 dolarjev. Bencin na slovenskih črpalkah se je od 10. marca podražil za 3 cente na liter. To ni začasni skok — to je nova normalnost, dokler se geopolitika ne umiri.

Prvi motor: draga nafta dviga inflacijo, inflacija žene kapital v kovine

Mehanizem je star kot nafta sama. Ko se energija podraži, se podraži vse: prevoz, proizvodnja, ogrevanje, hrana. Inflacija se razleze po celotni ekonomiji.

Ameriška inflacija PCE, ki jo Fed najbolj pozorno spremlja, je januarja pokazala jedrno vrednost 3,0 odstotka — daleč od cilja 2 %. Fed ne more znižati obrestnih mer, dokler je inflacija tako visoka. Obresti ostajajo visoke. Toda realni donosi — obrestna mera minus inflacija — so nizki ali negativni. Denar na banki izgublja kupno moč.

V takem okolju kapital išče alternative. Zlato in srebro sta med prvimi, kamor se obrne.

Razmerje med zlatom in srebrom je trenutno pri okrog 63. Ko se je leta 2020 znižalo iz 120 na 65, je srebro podvojilo ceno. Tokrat je izhodišče bistveno višje — srebro je že pri okrog 80 dolarjih, ne pri 12 kot takrat. Potencial za absolutni dobiček je sorazmerno večji.

Drugi motor: draga nafta pospešuje zeleni prehod, zeleni prehod potrebuje srebro

Tu pa se zgodba loči od zlata. Ko bencin stane skoraj 1,47 evra na liter, električni avtomobil postane bistveno privlačnejši. To ni teorija — prodaja električnih vozil v Evropi je v prvih dveh mesecih 2026 zrasla za 21 odstotkov (Electrek, 12. marec 2026). Nemčija beleži 26-odstotno rast. Delež baterijskih EV v EU je januarja dosegel 19,3 odstotka (ACEA), v primerjavi z 14,9 odstotka leto prej.

Tu pride srebro. Vsak električni avtomobil vsebuje dva do trikrat več srebra kot klasični avtomobil — v kontaktih, senzorjih in elektroniki. Toda pravi požiralec srebra so solarni paneli. Fotovoltaika porabi 196 milijonov unč srebra letno — kar je 17 odstotkov celotne svetovne porabe (Reuters, 19. februar 2026).

Zakaj srebro in ne samo zlato

Zlato je zavetje pred inflacijo. To je njegova naloga, in to počne dobro. Ko inflacija raste, ljudje kupujejo zlato.

Srebro pa ima nekaj, česar zlato nima: industrijsko povpraševanje. Več kot polovica porabljenega srebra gre v industrijo. Solarni paneli, električni avtomobili, 5G antene, podatkovni centri. Zlato se večinoma seli iz ene shrambe v drugo. Srebro se porabi. Fizično izgine iz trga.

Energetska kriza srebru torej pomaga dvakrat: draga nafta dviga inflacijo (kot zlatu), in pospešuje zeleni prehod (kar je ekskluzivna prednost srebra). Zlato tega drugega motorja nima.

Kaj to pomeni za slovenskega vlagatelja

Poglejmo konkretne številke. Unča srebra danes stane okrog 2,30 evra na gram. K temu dodajte premijo — 5 do 15 % za palice, 8 do 18 % za kovance — in 22 % DDV. Kilogramska palica v Sloveniji vas stane med 2.600 in 2.800 evri.

18. marca je sestanek ameriške centralne banke (FOMC). Če obrestnih mer ne znižajo — kar je verjetno, glede na PCE pri 3 % — bo dolar kratkoročno ostal močan. To lahko pritisne na ceno srebra v dolarjih, kar pomeni ugodnejši vstopni trenutek za vlagatelje z evri.

Za začetnike: pristop mesečnega povprečenja (DCA) ostaja smiseln. Namesto enkratnega nakupa za 3.000 evrov, mesečni nakupi za 200 do 500 evrov. Razpršite vstopno ceno, zmanjšate tveganje, da kupite na vrhu.

Energetska kriza kot priložnost

Paradoks: ista kriza, ki vam dviguje račun na bencinski, dviguje tudi vrednost srebra. In ta paradoks ni kratkoročen. Dokler svet prehaja z fosilnih goriv na obnovljive vire, bo srebro na presečišču obeh svetov — inflacijsko zavetje in industrijska surovina hkrati.

Strukturni primanjkljaj srebra traja že šesto leto zapored. Proizvodnja ne dohaja porabe. Energetska kriza ta primanjkljaj le poglablja, ker pospešuje prehod na obnovljive vire, ki srebra ne morejo nadomestiti z ničemer drugim.

Pogosta vprašanja