Ameriški majski nonfarm payrolls so pokazali 172.000 novih delovnih mest, skoraj dvakrat več od napovedanih 85.000. Srebro se je odzvalo s 7-odstotnim padcem in je zdaj 37 odstotkov pod januarskim vrhom pri 120 dolarjih. [1][2]

To je tretji mesec zapored, ko ameriško gospodarstvo ustvari več kot 100.000 delovnih mest. Ampak tokratni padec ni posledica zaostritve na Bližnjem vzhodu, sankcij ali vojne retorike. Je posledica matematike: močnejši dolar, višji donosi na ameriške obveznice in pričakovanje, da Fed na junijskem sestanku ne bo znižal obrestnih mer.

In prav zato si ta padec zasluži drugačno branje. Ne zato, ker bi šlo za "priložnost za nakup". Ampak ker razkriva, kateri mehanizmi dejansko premikajo ceno srebra v tem delu cikla.

Zakaj močna delovna mesta potisnejo ceno srebra navzdol

Na prvi pogled je razmerje nelogično. Več služb pomeni močnejše gospodarstvo, več industrijske proizvodnje in več povpraševanja po srebru. Srebro se uporablja v elektroniki, sončnih panelih in medicini. Zakaj torej cena pade?

Ker podatki o zaposlovanju sprožijo verižno reakcijo. Vlagatelji ob močnem trgu dela pričakujejo, da bo Fed obrestne mere držal višje dlje časa. Višje obrestne mere okrepijo dolar, ker tuji vlagatelji dobijo boljši donos na ameriške obveznice. Močnejši dolar pa pomeni dražje srebro za vse, ki kupujejo v evrih, jenih ali funtih.

Hkrati višje obrestne mere dvignejo strošek držanja srebra. Srebro ne izplačuje obresti ali dividend. Ko 10-letna ameriška obveznica prinaša 4,6 odstotka, vsak dolar v srebru pomeni 4,6 odstotka izgubljenega donosa. To ni čustvena reakcija trga. To je hladna matematična logika, ki ji sledijo institucionalni vlagatelji. [2]

Močan trg dela običajno pomeni tudi višja inflacijska pričakovanja. In čeprav je srebro zgodovinsko varovalo pred inflacijo, kratkoročno višja inflacija pomeni bolj agresiven Fed. Kar spet krepi dolar in pritiska na ceno navzdol. Paradoks, a resničen.

172.000 delovnih mest in 7-odstotni padec

Današnji podatki so presenetili tudi optimiste. Napovedi so kazale na 85.000 novih delovnih mest, kar bi že nakazovalo ohlajanje. Dobili smo 172.000. Stopnja brezposelnosti je ostala pri 4,3 odstotka, rast plač se je umirila na 3,4 odstotka letno. [1]

Srebro je po objavi zdrsnilo pod 70 dolarjev na unčo. Zlato je izgubilo skoraj 5 odstotkov in padlo pod 4.370 dolarjev. To je najnižja raven zlata v letu 2026. [1][2]

Vprašanje, ki si ga zdaj postavljajo vlagatelji v plemenite kovine: kaj ta padec pomeni v kontekstu bikovskega cikla, ki traja od leta 2024?

Odgovor je odvisen od tega, kaj je padec povzročilo. In tu je razlika med makro padcem in geopolitičnim šokom ključna.

Makro padec proti geopolitičnemu šoku

To je tretja večja korekcija srebra v zadnjih dveh letih. Vsaka je imela drugačen sprožilec in različne posledice.

Geopolitični padci so hitri, ostri in kratkotrajni. Januarja 2026 je eskalacija na Bližnjem vzhodu povzročila enodnevni 30-odstotni padec s 120 na okoli 84 dolarjev. Šlo je za klasično panično prodajo: vlagatelji so prodajali vse in bežali v gotovino. Take padce poganja strah, ne struktura. Ko se strah umiri, se cena vrne. Srebro je po januarskem padcu v tednu dni pridobilo nazaj več kot polovico izgube.

Makro padci so drugačni. So počasnejši in lahko trajajo dlje. A za dolgoročni bikovski trend so manj nevarni, ker jih ne poganja panika, ampak preračun: dolar raste, ker je ameriško gospodarstvo močnejše od pričakovanj, in srebro pada, ker je dolar dražji.

Makro padci ne porušijo zaupanja v srebro kot hranilnik vrednosti. So kratkoročna prilagoditev cene novim pričakovanjem o obrestnih merah. Zgodovinsko so najmočnejši bikovski cikli srebra vsebovali več makro-gonjenih korekcij. Vsaka je izločila špekulativne kupce in okrepila položaj tistih, ki so v srebru dolgoročno.

46,3 milijona unč primanjkljaja: struktura ne izgine, ko cena pade

Medtem ko se papirnato trgovanje trese ob vsakem makro podatku, fizični trg srebra pripoveduje povsem drugo zgodbo.

Svetovni trg srebra je šesto leto zapored v primanjkljaju. Po podatkih Silver Institute bo letošnji primanjkljaj 46,3 milijona unč. Svet vsako leto porabi 46 milijonov unč več srebra, kot ga proizvedejo rudniki in reciklaža skupaj. [2]

In ta primanjkljaj se ne bo rešil s padcem cene. Ne gre za začasno neravnovesje. Industrijska poraba srebra predstavlja 54 odstotkov celotnega povpraševanja, od tega sončni paneli 17 odstotkov. [3] Solarna industrija ne bo nehala naročati srebra, ker so se obrestne mere v ZDA dvignile. Proizvodnja električnih vozil ne upočasnjuje, ker je dolar močnejši. To je strukturno povpraševanje, neodvisno od makro ciklov.

Na strani ponudbe se dogaja nekaj brez primere. Zaloge srebra na borzi COMEX so se od lanskega oktobra prepolovile: s 532 milijonov unč na približno 313 milijonov. [4] To niso špekulacije. To so fizične dobave. Industrijski porabniki in centralne banke fizično dvigujejo srebro iz sefov COMEX-a.

Razkorak med papirno ceno in fizičnim trgom je najpomembnejša stvar, ki jo mora razumeti vsak kupec fizičnega srebra. Algoritmi danes prodajajo terminske pogodbe in cena na zaslonu pade za 7 odstotkov. Fizični trg se ne premakne. Primanjkljaj 46 milijonov unč je še vedno tam.

Kaj to pomeni, če varčujete v fizičnem srebru

Fizično srebro ne sledi spot ceni kot senca. Premije nad spot ceno se ob makro padcih obnašajo drugače kot ob geopolitičnih.

Januarja, ob paničnem padcu, so premije poskočile, ker je fizično povpraševanje eksplodiralo. Danes ob makro padcu premije ostajajo bolj umirjene. Prodajalci se ne soočajo s paničnim navalom. To pomeni dvoje. Današnji padec res odpira nižjo vstopno ceno kot prejšnji teden, a ne tako dramatično kot ob paničnih padcih. In makro padci so primernejši za postopno nabiranje, ker premije ne eksplodirajo in ker nihče ne ve, ali bo Fed na junijskem sestanku nakazal kaj novega.

Če varčujete mesečno, je danes poslovno običajen dan: kupite svojo unčo po nižji ceni kot prejšnji mesec, in to je vse. Če razmišljate o večjem enkratnem nakupu, je smiselno vedeti, da makro padci običajno trajajo dlje. Morda boste videli še nižje cene, preden se trend obrne.

Fed, obrestne mere in junijski sestanek

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) se sestane 16. in 17. junija. Pričakovanja so skoraj enotna: obrestne mere bodo ostale nespremenjene. [2]

Trg ne trguje na podlagi tega, kar Fed naredi. Trguje na podlagi tega, kar Fed pove. Če bo predsednik Powell namignil, da je ameriško gospodarstvo dovolj močno za višje obrestne mere tudi v drugi polovici leta, bo dolar verjetno ostal močan, srebro pa pod pritiskom. Če bo nakazal, da se bliža prvo znižanje, bi se slika hitro obrnila.

Osnovna inflacija (Core PCE) je pri 3,3 odstotka, še vedno nad 2-odstotnim ciljem Feda. [2] To je glavni razlog, zakaj Fed ne hiti. Dokler bodo obrestne mere visoke, bo dolar verjetno ostal močan in srebro pod pritiskom. Ne glede na to, kako prepričljiva je zgodba o fizičnem primanjkljaju.

Pogosta vprašanja

Srebro ni delniški graf

Ko sem pred leti začel varčevati v srebru, sem delal klasično napako: vsak dan sem gledal ceno. Srebro gor, dober dan. Srebro dol, slab dan. Rabiš nekaj časa, da dojameš, da je to napačen način gledanja.

Srebro ni delnica. Nima četrtletnih poročil, ne izplačuje dividend, njegova vrednost ni vezana na dobiček podjetja. Je kovina, ki jo ljudje kopičijo že 5.000 let. Skozi vojne, inflacije, razpade valut in borzne zlome. In v vsakem od teh 5.000 let so bili dnevi, ko je cena padla.

Današnji padec pod 70 dolarjev je le še eden tak dan. Je pa drugačen po mehanizmu, ki ga poganja. In če ta mehanizem razumeš, ne paničariš.