Kitajska omejuje izvoz srebra: kaj to pomeni za ceno in dostopnost v Evropi

Srebro stane okrog 84 dolarjev za unčo. CNBC piše, da je to "okno za nakup." Toda zakaj bi bilo tokrat drugače kot pri prejšnjih popravkih cene?

Ker se tokrat ne premika samo cena. Premikajo se pravila igre. Kitajska je 1. januarja 2026 spremenila sistem izvoza srebra. Hormuška ožina je zaprta za zahodni promet. Dolar raste in kratkoročno pritiska ceno navzdol. Toda pod površjem se ponudba krči hitreje kot kadarkoli v zadnjih šestih letih.

Poglejmo, kaj se dogaja, in kaj to pomeni za nas v Sloveniji.

Kitajska uvaja izvozna dovoljenja za srebro

Do konca leta 2025 je Kitajska srebro izvažala po kvotnem sistemu. 1. januarja 2026 je vlada v Pekingu ta sistem zamenjala z režimom izvoznih dovoljenj. Samo 44 podjetij z državnim dovoljenjem sme izvažati prečiščeno srebro. Vsa druga podjetja so odrezana od globalnega trga.

Zakaj je to tako pomembno? Ker Kitajska nadzoruje med 60 in 70 odstotkov globalne rafinerijske kapacitete za srebro. Rudo kopljejo v Mehiki, Peruju, Boliviji. Toda prečiščevanje — torej pretvorbo rude v čisto srebro, ki ga lahko kupite kot palico ali kovanec — v ogromni večini opravijo kitajske rafinerije.

Ko Peking reče "od zdaj izvažamo samo prek 44 podjetij", to ni simboličen ukrep. To je steklenica, skozi katero mora zdaj teči reka.

Režim velja do 31. decembra 2026, toda nihče ne pričakuje, da ga bodo odpravili. Kitajska je podobne omejitve že uvedla za galij in germanij. Nobene ni preklicala.

Hormuška ožina: dvotirna pot za srebro

Druga sprememba, ki jo večina Slovencev sploh ne pozna: Hormuška ožina. 5. marca je Iran objavil, da je ožina zaprta za ladje ZDA, Izraela in njihovih zahodnih zaveznikov. Ladijski promet se je zmanjšal za 97 odstotkov. Reuters poroča, da so plovne poti široke le dve navtični milji, ladje pa morajo zaviti naravnost mimo iranskih otokov, kjer so nameščene iranske sile.

Tu je ključen detajl: Iran je s Kitajsko ohranil preferenčni dostop. CNBC je 11. marca poročal, da Iran prek ožine še vedno pošilja 11,7 milijona sodčkov nafte na Kitajsko. Enaka logika velja za kovine. Kitajska ohrani dostop do surovin. Zahod ga izgubi.

Dolar raste, srebro pada, toda strukturna zgodba govori drugače

Če gledate samo graf cene srebra ta teden, vidite padec. Iz 87 na 84 dolarjev. Srebro pada, ker raste dolar.

To je normalen kratkoročni vzorec. Ko dolar okrepi, se plemenite kovine pocenijo v dolarjih. Dolarsko okrepitev pa poganja nekaj specifičnega: rast donosnosti ameriških obveznic in likvidnostni pritisk zaradi iranske krize. Vlagatelji prodajajo vse, tudi zlato, da pokrijejo pozicije drugje.

CNBC ta pojav opisuje kot "flush effect". Cene skokovito narastejo, nato pa se obrnejo navzdol, ko likvidnostni pritisk prisili vlagatelje v prodajo. To je trenutek, ko fizični lastniki — tisti, ki imajo srebro v sefu in ne na borzi — niso pod pritiskom. Nimajo margin call-ov. Lahko počakajo.

JPMorgan je 25. februarja zvišal ciljno ceno zlata na 6.300 dolarjev do konca leta 2026 (Reuters). Deutsche Bank cilja na 6.000 dolarjev. Ko zlato raste, srebro sledi, pogosto z zamikom in z večjim odstotnim skokom. Razmerje zlato/srebro je zdaj okrog 60:1, kar je še vedno visoko po zgodovinskih merilih.

Kaj to pomeni za slovenskega vlagatelja

Konkretno, kako se kitajske omejitve poznajo pri nas?

Višji premiji. Ko se globalna ponudba zoži, trgovci v Evropi dvignejo maržo. Če ste kupovali kovanec za 5 do 8 odstotkov nad spot ceno, pričakujte 10 do 15 ali več. To ni pohlepnost — to je posledica tega, da trgovec težje pride do fizičnega srebra.

Daljši dobavni roki. Elementum in drugi slovenski posredniki naročajo iz evropskih rafinerij (Heraeus, Umicore, Argor-Heraeus). Te rafinerije so manj odvisne od Kitajske kot ameriške, toda tudi evropska dobavna veriga čuti pritisk. Ruda iz Peruja, ki je šla prej na prečiščevanje v Šanghaj, zdaj išče pot v Hanau ali Pforzheim. To traja dlje.

Manj izbire. Nekatere oblike palic in kovancev bodo težje dostopne. Kilogramske palice bodo na voljo prej kot 100-gramske, ker rafinerije prednostno proizvajajo večje formate.

Toda tu je druga plat. Slovenija ima pri srebru eno specifično prednost: davčna obravnava dobička. Po ZDoh-2 je dobiček od prodaje fizičnega srebra obdavčen z 25 % v prvem letu, po petih letih 15 %, po desetih 10 %, po petnajstih pa nič. Kdor kupuje danes in načrtuje dolgoročno, bo davek dolgoročno plačal malo ali nič.

Tri stvari, ki jih morate vedeti danes

Pogosta vprašanja