Kdo kupuje srebro in zakaj — podatki iz Evrope

Srebro ne kupujejo samo špekulanti ali preprodajalci. Kupujejo ga navadni ljudje po vsej Evropi — in kupujejo ga več kot kadarkoli. Podatki iz Nemčije, Avstrije in srednje Evrope kažejo jasen trend: vlaganje v fizične plemenite kovine narašča, centralne banke pa sledijo isti logiki.

V tem članku pogledamo, kdo v resnici kupuje plemenite kovine — s podatki iz evropskih virov. Brez špekulacij, brez izmišljenih profilov. Samo številke.

Nemčija: Tretji največji trg fizičnega srebra na svetu

Morda presenetljivo, toda Nemčija je že leta tretji največji trg za nakup srebrnih palic in kovancev na svetu — za ZDA in Indijo. Skupaj te štiri države (še Avstralija) predstavljajo skoraj 80 % svetovnega trga fizičnih naložb v srebro.

Po podatkih Silver Institute in Metals Focus so nemški mali vlagatelji med letoma 2020 in 2022 v povprečju kupili 48,5 milijona unč srebra letno. Nemški trg je pri tem izrazito usmerjen v kovance — ti predstavljajo približno 80 % vseh nakupov.

Zakaj manj od leta 2023? Konec leta 2022 je Nemčija odpravila ugodno davčno obravnavo za srebrne kovance (znižana stopnja DDV). Povpraševanje je po tem padlo za 39 milijonov unč. To kaže, kako zelo je trg občutljiv na davčno regulativo — in kako pomembno je poznati pravila v svoji državi.

Nemci in Avstrijci: Tradicija fizičnih kovin

V nemško govorečih deželah ima vlaganje v plemenite kovine dolgo tradicijo. Po raziskavi univerze v St. Gallnu (vzorec 4.000–5.000 oseb v vsaki državi) Nemci in Avstrijci bistveno presegajo Švicarje:

220 g

🇦🇹 Avstrija — zlato na osebo

205 g

🇩🇪 Nemčija — zlato na osebo

95 g

🇨🇭 Švica — zlato na osebo

9.089 t

🇩🇪 Zlato v zasebnih rokah

Nemški zasebniki imajo v lasti 9.089 ton zlata — to je 2,7-krat več, kot jih ima nemška centralna banka (Bundesbank). Avstrijski zasebniki lastijo 388 ton. Podatki za srebro kažejo podoben vzorec: iste družine, ki varčujejo v zlatu, pogosto kupujejo tudi srebro kot dopolnilo.

Vir: IBIS InGold / Steinbeis University / Uni St. Gallen, Mining.com / Reisebank Study 2021

Zakaj kupujejo? Štirje glavni razlogi

Nemški finančni regulator BaFin je leta 2020 izvedel reprezentativno anketo med 1.000 nemškimi potrošniki o naložbah v plemenite kovine. Rezultati so zgovorni:

1. Varnost — zaščita pred negotovostjo

83 % vprašanih je odgovorilo, da vlaganje v plemenite kovine smatrajo za varno naložbo. Kar 78 % jih verjame, da so plemenite kovine varnejše od bančnih depozitov — čeprav za zlato in srebro ne velja nobena garancija, kot velja za vloge do 100.000 €.

2. Fizična last — ne le papir

61 % vlagateljev želi fizično dostavo kovine. Ne ETF, ne certifikat — kovino v rokah. To kaže na globoko nezaupanje v posrednike in "papirne" naložbe.

3. Inflacija — zgodovinski spomin

Nemci in Avstrijci imajo živ spomin na hiperinflacijo in valutne reforme. Od weimarske republike (1923) do povojne zamenjave valut — zlato in srebro sta v teh obdobjih obdržala vrednost, ko jo je papirni denar izgubil. Ta izkušnja se prenaša med generacijami.

4. Razpršitev — ne vse v eno košaro

60 % nemških vlagateljev v plemenite kovine nameni do 10 % svojih sredstev. Ne gre za "all-in" strategijo — gre za razumen delež portfelja, ki deluje kot protiutež delnicam in depozitom.

Vir: BaFin / OmniQuest Precious Metals Survey (2020)

Avstrijska kovnica — sosednja ustanova

Münze Österreich (Avstrijska kovnica) v samem srcu Dunaja že od leta 1194 kuje kovance. Srebrni Dunajski filharmonik, ki ga razpošiljajo od leta 2008, je eden najbolj prodajanih srebrnih kovancev v Evropi.

V prvem letu je kovnica prodala 7,77 milijona srebrnih kovancev. Kovnica je v stoodstotni lasti Avstrijske narodne banke (OeNB), kar pomeni, da jo posredno jamči avstrijska država. Za slovenskega kupca je Dunaj uro in pol vožnje stran — bližje kot katera koli druga velika evropska kovnica.

Centralne banke: Tudi institucije kupujejo

Če je nakup fizičnih kovin "špekulacija", potem špekulirajo tudi centralne banke po vsej Evropi.

550 t

🇵🇱 Poljska — zlato v rezervah

506 t

🇪🇺 ECB — zlato v rezervah

71,6 t

🇨🇿 Češka — zlato v rezervah

863 t

🌍 CB nakupi v 2025

Poljska je januarja 2026 razkrila, da ima več zlata kot Evropska centralna banka — 550 ton proti 506,5 tone. Delež zlata v poljskih rezervah je v enem letu skočil s 16,86 % na 28,22 %. Cilj: 700 ton.

Češka — druga soseda Slovenije — je v letu 2025 kupila 20,4 tone zlata. Njene rezerve so dosegle rekordnih 71,6 ton.

Globalno so centralne banke v letu 2025 kupile 863 ton zlata. Po anketi World Gold Council jih 43 % namerava še povečati svoje zaloge — rekordna številka.

Viri: Euronews (jan. 2026), Radio Prague International (jan. 2026), World Gold Council (jan. 2026)

Zakaj centralne banke ne kupujejo srebra? V resnici ga ne morejo — mednarodna pravila (BIS) srebrnih rezerv ne priznavajo kot del uradnih deviznih rezerv. Centralne banke kupujejo zlato, ker ga lahko uradno poročajo. Toda logika je ista: fizična kovina, brez kreditnega tveganja, neodvisna od politike drugih držav.

Srebro v letu 2025: Peto leto zapored v deficitu

Trg srebra je v strukturnem primanjkljaju. Po podatkih Silver Institute (november 2025) je srebro v letu 2025 doseglo rekordno ceno 54,48 $/oz in pridobilo 67 % vrednosti — kar je več kot zlato (52 %) in več kot S&P 500 (14 %). Globalno povpraševanje ostaja nad milijardo unč letno, toda ponudba ne sledi.

Srebro ima edinstveno dvojno naravo

Zlato je skoraj izključno naložba in nakit. Srebro pa je hkrati naložba in nepogrešljiva industrijska surovina — za sončne celice, elektrike avtomobile, elektroniko in medicino. Nobena druga plemenita kovina nima te dvojne vloge. Ko kupite fizično srebro, imate v rokah material, ki ga industrija potrebuje — ne samo želi.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija nima dolge tradicije vlaganja v plemenite kovine — za razliko od Avstrije in Nemčije. Toda smo obkroženi z državami, kjer je to normalna praksa. Dunaj je uro in pol stran. Münchenska Degussa — največja nemška trgovina s plemenitimi kovinami — dobavlja po vsej Evropi.

Trendi, ki jih vidimo pri sosedih, se z zamikom pojavljajo tudi pri nas:

Nizke obresti na depozite — enako kot v Nemčiji in Avstriji
Inflacija nad obrestmi — realna obrestna mera v evro območju je negativna
Bližina avstrijske kovnice — dostopnejša kot kateri koli drug vir
Skupna valuta (EUR) — brez menjalnih tveganj pri nakupu v Avstriji ali Nemčiji

Vprašanje ni, ali bodo Slovenci začeli kupovati plemenite kovine. Vprašanje je, kdaj — in po kakšni ceni.

"Nemci imajo 9.089 ton zlata v zasebnih rokah. Avstrijci lastijo 220 gramov na osebo. Centralne banke kupujejo rekordne količine. Morda je vredno razmisliti, zakaj."

Želite izvedeti, kako začeti?

Brezplačen posvet o naložbah v fizično srebro.
Brez obveznosti · 15 minut · Prilagojen vašim ciljem.

Rezerviraj brezplačen posvet →

Viri in reference

Silver Institute / Metals Focus: Key Physical Silver Investment Markets (avg. 2024)
BaFin / OmniQuest: Precious Metals Survey Germany (avg. 2020)
Steinbeis University / Reisebank: German Private Gold Ownership Study (2021)
Univerza St. Gallen / IBIS InGold: Gold Ownership in DACH Region (2023)
World Gold Council: Gold Demand Trends Full Year 2025 (jan. 2026)
WGC: Central Bank Gold Statistics (jan. 2026)
Euronews: Poland holds more gold than ECB (jan. 2026)
Radio Prague International: Czech National Bank gold reserves record (jan. 2026)
Silver Institute: Fifth Successive Silver Market Deficit (nov. 2025)
Münze Österreich: Austrian Mint — uradna stran
BullionStar: Austrian Mint — profile
Silver Institute: Silver Market Forecast 2025