J.P. Morgan napoveduje $81 za srebro — a cena je še vedno pod njihovim letnim povprečjem

Kdo je J.P. Morgan in zakaj njihova napoved za srebro šteje?

J.P. Morgan ni spletni analitik s Twitter računom. Je banka, ki upravlja 3,7 bilijona dolarjev sredstev in zaposluje ekipo analitikov za surovine, ki jim trgi dejansko sledijo. Njihova raziskovalna enota Global Research vsako četrtletje objavi obsežne napovedi za plemenite kovine — in te napovedi premikajo cene.

Ko JPM nekaj napiše o srebru, ga ne berejo le vlagatelji. Berejo ga centralne banke, industrijski kupci in upravljavci skladov. Z drugimi besedami: njihova analiza postane del tržnega konsenza, še preden se cena premakne.

Pri srebru je JPM konservativen. Medtem ko BofA vidi 100 dolarjev, Commerzbank pa 90, je JPM-ovih 81 dolarjev za unčo med zmernejšimi napovedmi na Wall Streetu. Kar pomeni: če ima JPM prav, imajo drugi še bolj. Če se moti, se moti v smeri previdnosti.

Zakaj torej trg ne zaupa niti tej konservativni številki? Odgovor se skriva v tem, kaj JPM točno napoveduje — in na čem temelji njihov izračun.

Kaj natančno napoveduje J.P. Morgan za srebro v 2026?

J.P. Morgan Global Research v svojem poročilu za leto 2026 napoveduje, da bo srebro v povprečju stalo 81 dolarjev za unčo ^[1]. To je več kot dvakratnik povprečja iz leta 2025, kar samo po sebi ni majhna številka — pomeni, da banka pričakuje še eno leto nadpovprečne rasti, tudi po tistem, ko je srebro že pridobilo 127 % na letni ravni.

A ključna beseda tukaj je "povprečje." JPM ne trdi, da bo srebro celo leto pri 81 dolarjih. Trdi, da bo povprečna cena — seštevek vseh dnevnih nihanj, deljen z 365 — znašala 81 dolarjev. To pomeni, da bodo obdobja pod 81 dolarji in obdobja nad njimi. Današnjih 75,69 dolarja je torej znotraj scenarija, ki ga JPM predvideva — a le če v prihodnjih mesecih sledi dvig.

Na čem JPM gradi to napoved? Na treh stebrih. Prvič: industrijsko povpraševanje, zlasti iz fotovoltaike in električnih vozil, ostaja strukturno močno. Drugič: centralne banke nadaljujejo z rekordnimi nakupi plemenitih kovin. Tretjič: ponudba iz rudnikov stagnira — v 2023 je proizvodnja srebra iz rudnikov padla za 1 % na 830 milijonov unč ^[2].

Ko povpraševanje raste hitreje od ponudbe, cena nima kam drugam kot navzgor. Vprašanje ni "ali," ampak "kdaj."

Zakaj povpraševanje po srebru ne izgine niti ob padcu cene?

Tukaj je jedro nesporazuma med kratkoročnimi trgi in JPM-ovo napovedjo srebra za 2026. Trgi gledajo ceno in sklepajo: če srebro pade s 120 na 75 dolarjev, pomeni, da povpraševanje usiha. JPM gleda isto kovino in sklepa nasprotno: povpraševanje je strukturno in ne izgine z nihanjem cene.

Podatki JPM-u dajejo prav. Globalno povpraševanje po fizičnem srebru je v letu 2023 doseglo 1,2 milijarde unč — drugi najvišji rezultat v zgodovini ^[3]. Od tega 54 % predstavlja industrijska poraba, kjer srebro konča kot nepovratna surovina ^[4]. Uporabi se v solarnih panelih, stikalih, spajkah, medicinskih napravah. Ko enkrat konča v panelu na strehi, ga ne morete pretopiti nazaj v palico in prodati.

Proizvajalec panelov ne neha kupovati srebra, ker je cena padla. Potrebuje ga za izdelek. In to je ključna razlika med špekulativnim povpraševanjem — ki izgine ob padcu — in strukturnim, ki ostane. Prav to razliko JPM-ova napoved srebra za 2026 upošteva, trgi pa jo v kratkem roku pogosto spregledajo.

585 ton na četrtletje — kaj povpraševanje po zlatu pove o srebru

J.P. Morgan v istem poročilu, kjer napoveduje 81 dolarjev za srebro, projicira tudi 585 ton povpraševanja po zlatu na četrtletje s strani centralnih bank in investitorjev ^[6]. To je neposredno povezano z JPM-ovo napovedjo srebra, čeprav na prvi pogled ne izgleda tako.

Prvič: centralne banke, ki kopičijo zlato, signalizirajo nezaupanje v papirnate valute. Ko Banka Kitajske ali Narodna banka Poljske kupujeta tone zlata, s tem sporočata, da želita rezerve, ki jih ni mogoče natisniti. To razpoloženje se preliva tudi na srebro — k manjšim vlagateljem, ki si ne morejo privoščiti zlata za 4.400 dolarjev za unčo, a želijo enako zaščito.

Drugič: razmerje med zlatom in srebrom je marca 2026 znašalo približno 89 proti 1, medtem ko je zgodovinsko povprečje okoli 60 ^[7]. To pomeni, da je srebro glede na zlato zgodovinsko podcenjeno. Če bi se razmerje vrnilo na povprečje 60 ob zlatu pri 4.400 dolarjih, bi srebro stalo 73 dolarjev — blizu današnje cene. Če pa zlato nadaljuje rast proti JPM-ovi napovedi 5.055 dolarjev do konca leta, bi srebro pri razmerju 60 stalo 84 dolarjev.

Tretjič: ko centralne banke kupujejo zlato, ne kupujejo srebra neposredno — a ustvarjajo okolje, v katerem vlagatelji iščejo vse plemenite kovine. Srebro pri tem deluje kot vzvod: ko zlato zraste za 10 %, srebro v bikovskih ciklih pogosto zraste za 15 do 20 %. JPM-ova napoved za srebro to dinamiko implicitno upošteva, saj 81 dolarjev predstavlja približno 50-odstotno rast od lanskega povprečja — več kot pričakovana rast zlata v istem obdobju.

585 ton zlata na četrtletje torej ni nepomembna številka za lastnike srebra. Je vetrna napoved, ki pove, kam piha dolgoročni denar.

Kako se JPM-ova napoved srebra primerja z drugimi bankami?

J.P. Morgan s svojimi 81 dolarji ni osamljen bik. Bank of America je dvignila svojo dolgoročno napoved na 100 dolarjev za unčo ^[1]. Commerzbank cilja 90 dolarjev. HSBC ostaja pri konservativnejših 75 dolarjih — a HSBC je bil previden tudi pri zlatu in je svojo napoved v zadnjih 12 mesecih trikrat zvišal.

Zanimivo je pogledati, kje se te napovedi razlikujejo. BofA stavi na maksimalno industrijsko povpraševanje in geopolitično negotovost, ki srebro dviguje kot varno zatočišče. HSBC opozarja na uničevanje povpraševanja pri visokih cenah — argument, ki je bil močnejši, ko je bilo srebro nad 100 dolarji, a pri 75 dolarjih izgubi del moči. Commerzbank je nekje vmes: priznava industrijski primanjkljaj, a je bolj previdna glede hitrosti okrevanja.

JPM je med vsemi najbolj izračunan: priznava strukturni primanjkljaj, a ne predvideva ekstremnih scenarijev. Njihovih 81 dolarjev ni naslov v časopisu. Je izračun, ki predpostavlja, da svetovno gospodarstvo ne bo ne razpadlo ne eksplodiralo — ampak preprosto nadaljevalo s porabo srebra v solarnih panelih, elektroniki in avtomobilih. In prav to naredi JPM-ovo napoved srebra za 2026 verodostojno: ne potrebuje čudeža, da se uresniči.

Za kontekst: ko je JPM februarja objavil to napoved, je srebro stalo okoli 75 do 80 dolarjev. Od takrat je cena nihala med 73 in 85 dolarji — vedno v območju, kjer je JPM-ovo povprečje 81 dolarjev dosegljivo, a ne samoumevno.

JPM napoved srebro 2026: kaj pomeni razkorak $75–$81 za slovenskega kupca

Za slovenskega kupca fizičnega srebra razkorak med trenutno ceno in JPM-ovo napovedjo ni abstraktna številka. Je konkretna razlika v tem, koliko srebra dobi za isti denar.

Pri ceni 75,69 dolarja za unčo 10-unčna palica stane približno 757 dolarjev. Pri 81 dolarjih bi ista palica stala 810 dolarjev — 53 dolarjev več. To je 7-odstotna razlika na isti izdelek, zgolj zaradi premika cene proti povprečju, ki ga napoveduje ena največjih bank na svetu.

Pomembneje je vprašanje, ali JPM-ova napoved srebra sploh drži.

Kar je pomembno razumeti: JPM-ovih 81 dolarjev ni stava na čudež. Je izračun, ki temelji na dejstvu, da svet porabi več srebra, kot ga izkoplje — in da se ta primanjkljaj leta 2026 ne bo zmanjšal. Če imajo prav, je trenutna cena pod njihovim lastnim povprečjem. Če se motijo, bo razlog verjetno v nečem, čegar danes ne vidi nihče — ne trgi ne analitiki.

Pogosta vprašanja

Zaključek

J.P. Morgan ne napoveduje 81 dolarjev za srebro, ker bi stavil na kratkoročni rally. Napoveduje jih, ker številke rudnikov, tovarn in centralnih bank kažejo v isto smer: primanjkljaj. In ta primanjkljaj ne izgine, ko cena pade.

Današnjih 75,69 dolarja ni dokaz, da je JPM-ova analiza napačna. Je dokaz, da trgi še niso prevedli strukturnih podatkov v ceno. Zgodovina plemenitih kovin kaže, da se to prej ali slej zgodi. Vprašanje je le, kdo bo takrat že imel svoje unče — in kdo bo šele začel razmišljati o nakupu.

To besedilo ni finančni nasvet. Gre izključno za informativno vsebino.