Fed obrestne mere, srebro in cena v letu 2026 so 5. junija doživeli največji preobrat v zadnjih treh letih. V enem dnevu je pričakovanje trga prešlo iz stav na nižje obrestne mere v 50-odstotno verjetnost zvišanja do novembra — srebro pa je izgubilo 8,86 % in padlo na 67,30 dolarja za unčo. Bankovni analitiki, ki so še pred tednom dni napovedovali leto rezov, so se znašli na napačni strani. Ampak ravno takšni trenutki — ko konsenz odpove — so zgodovinsko gledano prinesli največje donose na plemenitih kovinah.

Kako je Fed 5. junija 2026 obrnil smer obrestnih mer in cene srebra

V petek, 5. junija 2026, je ameriški urad za statistiko dela (BLS) objavil podatke, ki jih ni pričakoval nihče. Majska neto zaposlenost je dosegla 172.000 novih delovnih mest — več kot dvakrat toliko, kot je znašal konsenz analitikov pri 85.000. Brezposelnost je ostala pri 4,3 %, letna rast plač pa se je umirila na 3,4 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji.

Trgi so se odzvali takoj. Terminske pogodbe na obrestne mere Fed (Fed funds futures) so v nekaj urah iz pričakovanja rezanja obrestnih mer preskočile na 50-odstotno verjetnost povišanja do novembrskega zasedanja. Letna tržna obrestna mera je s 3,50–3,75 % poskočila proti 3,87 %. To ni običajen popravek — to je popoln obrat monetarnega scenarija.

Srebro je udarec občutilo najmočneje. V enem trgovalnem dnevu je izgubilo 8,86 % in zdrsnilo na 67,30 dolarja za unčo — najnižjo raven od konca marca. Zlato je padlo za 3,9 % na 4.366 dolarjev. Za primerjavo: ko je srebro nazadnje doživelo tako oster enodnevni padec, je v naslednjih dvanajstih mesecih naraslo za več kot 40 %. A tokrat je ključna razlika v tem, da je šok prišel z mesta, ki ga nihče ni pričakoval — ne iz geopolitike, ne iz inflacijskega presenečenja, ampak iz popolnega obrata konsenza o obrestnih merah.

Zgodovina obrestnih mer in cene srebra: kaj se je zgodilo zadnjih 50 let

Podatki zadnjih petdesetih let kažejo jasen vzorec: največji rallyji plemenitih kovin niso prihajali pred zaostrovanjem denarne politike — ampak 6 do 18 mesecev po njem. Med letoma 1971 in 2026 so v vseh ciklih zaostrovanja (tightening) zlato in srebro dosegla vrh šele takrat, ko so realne obrestne mere postale negativne — se pravi, ko je inflacija prehitela nominalne obrestne mere.

V Evropi je slika podobna. Evropska centralna banka (ECB) še ni zaključila svojega cikla, obrestne mere v evroobmočju pa ostajajo pod pritiskom vztrajne inflacije. Za slovenskega varčevalca to pomeni, da bančni depoziti pri realnih obrestnih merah blizu ničle ali celo negativnih preprosto ne ohranjajo kupne moči.

Vlagatelji, ki so leta 2022 kupili srebro pri 22 dolarjih za unčo in ga držali do danes, so kljub trenutnemu padcu še vedno 206 % v plusu. Tudi če bi kupili na vrhu pri 80 dolarjih letos, bi bili ob petletnem horizontu zelo verjetno v dobičku — če zgodovina kaj velja.

Koliko lahko še pade cena srebra v 2026 po Fedovi odločitvi?

To je vprašanje, ki si ga zdaj zastavlja vsak slovenski kupec. Kratek odgovor: kratkoročno lahko padec še traja. A srednjeročni in dolgoročni kazalniki govorijo drugo zgodbo.

Naslednji ključni datum je 16. in 17. junij 2026, ko se sestane Zvezni odbor za odprti trg (FOMC). Če Fed ohrani obrestne mere nespremenjene, bo to za srebro pozitiven signal — potrjuje scenarij "višje za dlje" (higher-for-longer) in hkrati negativne realne obresti, ki podpirajo plemenite kovine. Če Fed jasno napove zvišanje, lahko srebro kratkoročno zdrsne še nižje — morda proti 60 dolarjem.

Tukaj pa nastopi strukturno dejstvo, ki ga obrestne mere ne morejo izničiti: globalno povpraševanje po fizičnem srebru je v letu 2023 doseglo 1,2 milijarde unč. To je bil drugi najvišji rezultat v zgodovini. Proizvodnja srebra iz rudnikov pa je v istem letu padla za 1 % na 830 milijonov unč. Leto 2026 je šesto zaporedno leto s primanjkljajem — 46,3 milijona unč.

Povedano drugače: svet letno porabi 46 milijonov unč več srebra, kot ga pridobi. Tega ne spremeni niti Fed niti ECB. Ko povpraševanje raste, ponudba pa ne dohaja, cena na dolgi rok nima kam drugam kot navzgor.

Zakaj je strukturni deficit srebra močnejši od obrestnih mer Feda

Industrijska poraba srebra predstavlja 54 % celotnega povpraševanja. Od tega gredo solarni paneli 17 % — in ta številka raste vsako leto. Po podatkih Inštituta za srebro (Silver Institute) in CRU Group bo fotovoltaika do leta 2030 potrebovala 273 milijonov unč srebra letno, z današnjih 161 milijonov. To je skoraj 70-odstotno povečanje v manj kot sedmih letih.

Poleg sončnih elektrarn srebro vse bolj vleče tudi umetna inteligenca. Podatkovni centri, čipi, senzorji — vsi potrebujejo srebro zaradi njegove izjemne električne prevodnosti. To je nova plast industrijskega povpraševanja, ki je pred petimi leti sploh ni bilo v izračunih.

Centralne banke medtem še naprej kopičijo zlato — v prvem četrtletju 2026 so neto kupile 244 ton. Slovenija sama drži 3,2 tone zlata v rezervah Banke Slovenije. Ko centralne banke signalizirajo zaupanje v plemenite kovine, to ni kratkoročna tržna špekulacija — to je institucionalna stava na vrednost, ki traja desetletja.

Vse to pomeni, da je trenutni padec srebra povsem makroekonomske narave. Ne gre za upad povpraševanja. Ne gre za novico, da srebro ni več potrebno. Gre za začasno reakcijo trga na spremembo monetarnih pričakovanj — in prav takšne reakcije so v preteklosti ustvarile najboljše vstopne točke.

Kaj napovedi analitikov za ceno srebra 2026 pomenijo za vas

Vse večje investicijske banke so svoje napovedi za leto 2026 gradile na predpostavki, da bo Fed rezal obrestne mere. Ta predpostavka se je 5. junija sesula. Pa vendar njihove ciljne cene za srebro ostajajo presenetljivo visoke.

Današnja cena: $67,30/oz

Zakaj vztrajajo pri visokih napovedih, čeprav so se zmotili glede smeri obrestnih mer? Ker njihovi modeli temeljijo na strukturnem deficitu — ne na obrestnih merah. 46,3 milijona unč primanjkljaja letno je podatek, ki ga krajša monetarna politika preprosto ne more izničiti.

Za slovenskega kupca to pomeni naslednje: če danes kupite srebrno palico pri 67 dolarjih za unčo in jo držite tri leta, je na podlagi strukturnih dejavnikov verjetnost rasti bistveno večja od verjetnosti trajnega padca. Pri Elementumu, slovenskem prodajalcu fizičnega srebra, je odkupna cena vedno na voljo — tipično pri 85 % tržne cene. To pomeni, da tudi če bi morali srebro prodati v kratkem roku, izguba ni stoodstotna. Fizično srebro ni delnica, ki lahko pade na ničlo.

Kako fizično srebro ščiti pred napakami Feda in obrestnimi merami

Razlika med fizičnim srebrom in papirnatimi naložbami je v tem, kako se obnašata v času monetarnih šokov. ETF skladi, vezani na srebro, sledijo terminskim pogodbam — te pa so izjemno občutljive na obrestne mere. Ko Fed signalizira zaostrovanje, terminske pogodbe padejo prve. Fizično srebro v vaših rokah ne sledi isti logiki.

Prvič: fizično srebro nima nasprotne stranke (counterparty risk). Ko kupite palico ali kovanec, je ta vaš — ne glede na to, kaj počne Fed.

Drugič: fizično srebro je v Sloveniji obdavčeno z 22-odstotnim DDV, zaradi česar je kratkoročno preprodajanje manj donosno kot dolgoročno držanje — in prav to spodbuja disciplinirano varčevanje namesto panične prodaje ob padcih.

Tretjič: zgodovinsko razmerje med zlatom in srebrom (gold-silver ratio) je marca 2026 znašalo približno 89 — zlato je bilo 89-krat dražje od srebra. Zgodovinsko povprečje je 60. To pomeni, da je srebro glede na zlato trenutno podcenjeno za približno tretjino. Tudi če obe kovini padeta zaradi obrestnih mer, bo srebro na dolgi rok verjetno raslo hitreje — preprosto zato, ker ima več prostora za rast.

Elementum, slovensko podjetje, specializirano za prodajo fizičnega srebra in zlata, je v letu 2024 ustvarilo 8,5 milijona evrov prihodkov. Ta številka potrjuje, da povpraševanje med Slovenci raste — in raste ravno v času, ko so bančni depoziti vse manj privlačni. Podjetja, kot je Elementum, ne prodajajo ETF-ov ali papirnatega srebra — prodajajo fizične palice in kovance, ki jih kupec odnese domov. To je temeljna razlika, ki je obrestne mere ne morejo izbrisati.

Pogosta vprašanja o Fedu, obrestnih merah in ceni srebra

Kaj storiti zdaj

Fed je obrnil smer. Trgi trepetajo. Srebro je padlo za skoraj 9 % v enem dnevu. A če pogledate podatke in ne naslovnic, je slika jasna: strukturni deficit 46 milijonov unč, industrijsko povpraševanje, ki raste z vsakim novim solarnim panelom, in centralne banke, ki kopičijo zlato hitreje kot kadar koli prej — vse to govori v prid srebru.

Današnja cena 67,30 dolarja ni konec zgodbe. Je začetek novega poglavja — poglavja, v katerem zmagajo tisti, ki kupujejo, ko drugi panično prodajajo.

To besedilo ni finančni nasvet. Namenjeno je izključno informiranju. Pred vsako naložbeno odločitvijo se posvetujte s finančnim strokovnjakom.