Fed obrestne mere in cena srebra sta povezana bolj, kot si večina slovenskih varčevalcev predstavlja. A tokrat zgodba ni v sami odločitvi. Aprila je FOMC z razmerjem 8 proti 4 zadržal obrestne mere na 3,5–3,75 %, kar je najgloblji razkol med guvernerji od leta 1992 [1]. Srebro je 1. junija 2026 kotiralo pri $74,90 za unčo — torej 44 % pod januarskim rekordom $121,64, a še vedno 127 % več kot pred letom dni [2]. Ta razkorak med negotovostjo Fed in strukturnim primanjkljajem srebra 46,3 milijona unč v 2026, že šesto leto zapored, je tisto, kar bo definiralo ceno v prihodnjih mesecih [3].

Kaj pomeni zgodovinski 8-4 razcep v FOMC za ceno srebra?

Osem guvernerjev za držanje obrestnih mer, štirje za znižanje. Takšnega razkola Fed ni videl od leta 1992. Takrat je sledilo obdobje, ki je temeljito pretreslo trge plemenitih kovin [1].

Razcep 8-4 ni zgolj zanimivost za finančne analitike. Je signal, da znotraj najmočnejše centralne banke na svetu ni soglasja o tem, kam gre ameriško gospodarstvo. Večina (osem članov) vidi inflacijo pri 3,8 % kot dovolj visoko, da si ne morejo privoščiti rezanja obrestnih mer. Manjšina (štirje člani) vidi znake ohlajanja: upočasnjeno gradbeništvo, šibkejšo potrošnjo, padajoče zaupanje podjetij — zato meni, da je čas za ukrepanje.

Za ceno srebra to pomeni eno: negotovost. In plemenite kovine zgodovinsko najbolje delujejo ravno v obdobjih, ko centralne banke ne vedo, kaj počenejo.

Spomnimo se leta 2007. Septembra je Fed znižal obrestne mere za 50 bazičnih točk. Presenečenje, ki je sprožilo 40-odstotno rast srebra v naslednjih šestih mesecih. Leta 2020, ko je Fed v paniki znižal mere na ničlo, je srebro poskočilo s $12 na $30 v manj kot petih mesecih. Zgodovina kaže, da ko Fed izgubi enotnost, plemenita kovina pridobi vrednost.

Toda tokrat je situacija drugačna. Leta 2007 in 2020 je šlo za krizno ukrepanje. Leta 2026 gre za razhajanje mnenj o tem, ali sploh smo v krizi. In prav ta dvoumnost ustvarja okno, ki ga trgi še niso povsem ovrednotili.

Zakaj trgi podcenjujejo vpliv obrestne mere Fed na srebro na sestanku 16.–17. junija

Trgi trenutno cenijo skoraj ničelno verjetnost, da bo Fed na naslednjem sestanku 16.–17. junija znižal obrestne mere. Večina analitikov je mnenja, da bo FOMC preprosto ponovil aprilske odločitve — držanje obrestne mere na 3,5–3,75 % in čakanje na nove podatke [1].

A to je površno branje situacije iz dveh razlogov.

Prvič: to bo zadnje sporočilo Jeroma Powella kot predsednika Fed. Njegov mandat poteče takoj po junijskem sestanku, njegov naslednik pa bo določil smer ameriške monetarne politike za naslednje desetletje. Powell si ne more privoščiti napake. A si tudi ne more privoščiti, da bi zapustil položaj brez jasnega signala.

Drugič: od aprila so se podatki poslabšali. Inflacija pri 3,8 % ostaja trdovratno nad ciljem 2 %, hkrati pa gradbeništvo kaže znake ohlajanja, potrošniško zaupanje pada, industrijsko naročilo pa upada že tretji mesec zapored. To je klasičen stagflacijski koktajl: rast cen brez rasti gospodarstva.

V takem okolju ima Fed samo slabe možnosti. Če reže, priznava da gospodarstvo slabi hitreje kot so mislili. Če drži, tvega da bo ohlajanje prešlo v recesijo. Za srebro sta oba scenarija ugodna.

Fed reže ali drži: oba scenarija peljeta v višje cene srebra

To je ključni del zgodbe, ki ga večina analiz spregleda. Razčlenimo oba scenarija.

Scenarij A: Fed zniža obrestne mere. To bi pomenilo, da centralna banka priznava resnost upočasnitve. Stagflacija je kombinacija rastoče inflacije in šibke rasti. To je zgodovinsko najboljše okolje za plemenite kovine. Ko je Fed v sedemdesetih letih poskušal uravnotežiti inflacijo in rast, je zlato poskočilo za 2.300 %, srebro pa še več. Nižje obrestne mere pomenijo šibkejši dolar in višje cene kovin — to je mehanizem, ki deluje že desetletja.

Scenarij B: Fed drži obrestne mere (kar trgi pričakujejo). Tudi to ne ustavi rasti cene srebra. Le razlog je drugačen. Ne gre za špekulativni kapital, ki beži iz obveznic. Gre za fizično povpraševanje, ki nima nobene zveze z obrestnimi merami. Solarni paneli potrebujejo srebro. Električni avtomobili potrebujejo srebro. Medicinska oprema potrebuje srebro. Več kot polovica svetovnega povpraševanja po njej prihaja iz industrije, ki ne vpraša po ceni — vpraša po dobavljivosti [4].

Torej: če Fed reže, plemenita kovina raste zaradi monetarnega popuščanja. Če Fed drži, njena cena raste ker ga industrija fizično potrebuje in ga ni dovolj. To ni špekulacija o priložnosti. To je mehanika ponudbe in povpraševanja.

Zakaj ponudba fizičnega srebra ne more dohiteti povpraševanja

Tukaj smo pri jedru problema. Strukturni primanjkljaj srebra v letu 2026 znaša 46,3 milijona unč. To je že šesto leto zapored, ko povpraševanje presega ponudbo [3].

Kako je to mogoče? Trije razlogi.

Prvi: rudarska proizvodnja pada. Po podatkih Silver Institute je proizvodnja srebra iz rudnikov v 2023 padla za 1 % na 830 milijonov unč, trend pa se nadaljuje [5]. Novih rudnikov skorajda ni, obstoječi pa imajo vse nižje koncentracije srebra v rudi. Preprosto povedano: kopljemo več kamenja za manj srebra.

Drugi: industrijsko povpraševanje raste ne glede na ceno. Solarna industrija bo v 2026 porabila 120–125 milijonov unč srebra samo za fotovoltaične panele [3]. Električni avtomobili dodajo še 70–75 milijonov unč. To sta dva sektorja, ki ne moreta preživeti brez kovine in zamenjava ni mogoča. Industrijska poraba predstavlja 56 % celotnega povpraševanja po njej [4].

Tretji: fizične zaloge se tanjšajo. Londonska borza plemenitih kovin (LBMA) je poročala o zalogah pri 136 milijonih unč, kar je najnižja raven od decembra. Kitajska, ki je največji proizvajalec solarnih panelov na svetu, omejuje izvoz srebra. Ko največji porabnik hkrati omejuje izvoz, to pomeni eno: boj za vsako unčo.

Kaj pomeni cena $75 za vas, ki kupujete v Sloveniji

Ko sem prvič kupil fizično srebro, sem plačal 28 € za unčo srebrnega Philharmonika. Danes je spot cena okoli 70 € za unčo (preračunano iz $74,90 po tečaju 0,93 €/USD). To je približno 150-odstotna rast v nekaj letih, brez da bi moral narediti karkoli.

A to ni bistvo. Bistvo je, kaj pomeni cena 70 € za unčo danes, ko veste da je bila januarja pri 113 € ($121,64). Če se zgodovinski vzorci ponovijo, bo čez šest mesecev verjetno višje.

Elementum, največji slovenski prodajalec fizične plemenite kovine, je v letu 2024 ustvaril 8,5 milijona evrov prihodkov [7]. To ni naključje. Slovenci odkrivamo, da bančni depozit z 2,5-odstotno obrestno mero ob 3,8-odstotni inflaciji pomeni, da vsako leto izgubljamo kupno moč. Srebro ni naložba v klasičnem smislu. Je zavarovanje pred to izgubo.

Pa dajmo na konkretne številke. Če danes kupite 20 unč srebra po 70 € na unčo, plačate 1.400 € plus DDV. Če cena naraste na $85 (približno 79 €), je vaših 20 unč vrednih 1.580 €. Če naraste na $100 (približno 93 €), govorimo o 1.860 €. To ni napoved — to je preprosta matematika na podlagi zgodovinskih gibanj in strukturnega primanjkljaja.

Kako kupiti fizično srebro v Sloveniji pred naslednjim premikom

Če razmišljate o nakupu, je tukaj nekaj konkretnih korakov, ki sem jih sam preizkusil.

Najprej: izbirajte med kovanci in palicami. Kovanci (Philharmoniker, Maple Leaf, American Eagle) so bolj prepoznavni in lažje prodajljivi. Palice so cenejše na unčo pri večjih količinah. Za začetnika priporočam unčne kovance — enostavni za nakup, enostavni za prodajo.

Drugič: bodite pozorni na DDV. V Sloveniji DDV na naložbeno srebro znaša 22 % [9]. To pomeni, da je nakupna cena višja od spot cene — a to velja za vse, kar kupite z DDV. Razlika je, da srebro ob prodaji obdrži vrednost, medtem ko drugi izdelki z DDV izgubijo vrednost takoj po nakupu.

Tretjič: premija nad spot ceno. Vsak prodajalec zaračuna premijo — razliko med borzno ceno in maloprodajno ceno. Pri Elementumu je premija za unčne kovance tipično 10–15 % nad spot ceno, odvisno od količine. To je normalno; pokriva stroške kovanja, transporta, skladiščenja.

Četrtič: časovni razmislek. Ne glede na vašo odločitev, ne pozabite na osnovno pravilo: ne vlagajte denarja, ki ga boste potrebovali v naslednjih 12 mesecih. Srebro je dolgoročna zaščita kupne moči, ne kratkoročna špekulacija.

Pogosta vprašanja

Fed zadržuje, srebro čaka

Zgodovinski 8-4 razcep v FOMC ni zgolj statistična zanimivost. Je dokaz, da najmočnejša centralna banka na svetu nima odgovora na vprašanje, ki bo definiralo naslednje mesece: ali smo v inflaciji, ki pojenja, ali v stagflaciji, ki šele prihaja?

Cena 70 € za unčo odraža to negotovost. A pod površjem deluje mehanizem, ki nima nobene zveze s Fed: 46,3 milijona unč strukturnega primanjkljaja. Industrija, ki potrebuje srebro ne glede na ceno. Rudniki, ki proizvajajo vse manj. Zaloge, ki se tanjšajo.

Ko se negotovost razblini — pa naj gre za Fed rez ali Fed držanje — bo fizično povpraševanje tisto, ki bo potisnilo ceno navzgor. In takrat bo cena 70 € za unčo morda spomin na čas, ko je bilo srebro še poceni.

To besedilo je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta.