Fed bo zvišal obrestne mere — in to je najboljša novica za ceno srebra v zadnjih petih letih

13 min branja · 18. maj 2026

Fed bo zvišal obrestne mere — in to je najboljša novica za ceno srebra v zadnjih petih letih | Nakup Srebra
← Nazaj na blog

Fed bo zvišal obrestne mere — in to je najboljša novica za ceno srebra v zadnjih petih letih

Datum objave: 18. maj 2026 · 10 min branja

Fed obrestne mere in cena srebra v 2026 sta temi, ki zadnji teden polnita naslovnice. Srebro je v petih dneh izgubilo več kot 10 odstotkov vrednosti in padlo na 75,75 dolarja za unčo. Trgi zdaj s skoraj 40-odstotno verjetnostjo cenijo dvig obrestnih mer še letos [1]. Za slovenskega varčevalca, ki že nekaj let spremlja svoje naložbe v fizične kovine, ni prijeten pogled.

Ampak poglejmo, kaj pravi zgodovina. USAGOLD je analiziral vseh sedem ciklov zaostrovanja denarne politike ameriške centralne banke od leta 1971. V vsakem izmed njih se je vrhunec rasti plemenitih kovin zgodil šele 6 do 18 mesecev po zadnjem zvišanju obrestnih mer — ne takrat, ko so obresti začele rasti [2]. Trgi ta vzorec skoraj vedno spregledajo.

Zakaj trgi zdaj prodajajo srebro?

75,75 $
Cena srebra (maj 2026)
−10 %
Padec v petih dneh
3,8 %
CPI april 2026
~40 %
Verjetnost hike do decembra

Odgovor je na videz preprost. Aprila je ameriški indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) poskočil na 3,8 odstotka, najvišje od maja 2023. Dva dni kasneje je indeks cen pri proizvajalcih (PPI) pokazal 6-odstotno rast na letni ravni — največji skok od decembra 2022 [1].

Trgi so se odzvali hitro. Ameriška 10-letna državna obveznica je poskočila na 4,54 odstotka. Nafta brent je presegla 108 dolarjev. Srebro pa je v enem tednu zdrsnilo z 90 na 76 dolarjev. Goldman Sachs in Bank of America sta v nekaj dneh prestavila svoje napovedi znižanja obrestnih mer globoko v leto 2027 [1].

Logika je na prvi pogled prepričljiva: višje obrestne mere pomenijo dražji dolar, dražji dolar pomeni cenejše srebro. Kdor drži plemenite kovine, naj proda. Kdor razmišlja o nakupu, naj počaka.

Težava je v tem, da ta logika zdrži le na kratek rok.

50 let obrestnih mer in cene srebra: kaj pravi USAGOLD

Ključno spoznanje

V vseh sedmih ciklih zaostrovanja denarne politike od leta 1971 se je vrhunec rasti plemenitih kovin zgodil šele 6 do 18 mesecev po zadnjem zvišanju obrestnih mer. Ne ob prvem dvigu — po zadnjem.

USAGOLD, ena najstarejših ameriških trgovskih hiš za plemenite kovine, je analizirala vseh sedem ciklov zaostrovanja denarne politike od leta 1971 — torej od takrat, ko je predsednik Nixon ukinil zlati standard in so kovine začele prosto drseti po trgu [2].

Ugotovitev je dosledna do potankosti. V vsakem ciklu, brez izjeme, se je vrhunec rasti zlata in srebra zgodil šele 6 do 18 mesecev po tem, ko je Fed izvedel zadnje zvišanje. Ne ob prvem dvigu. Ne sredi cikla. Po zadnjem.

Trije primeri. V letih 2004–2006 je Fed postopno dvignil obresti s 1,0 na 5,25 odstotka. Zlato je v tem obdobju zraslo za 60 odstotkov. Pravi vrhunec je prišel marca 2008 — 21 mesecev po zadnjem dvigu — ko je zlato preseglo tisoč dolarjev, srebro pa je leto kasneje doseglo 20 dolarjev. Štirikratna rast od začetka cikla.

V obdobju 2015–2018 je Fed znova zategoval. Decembra 2015 je izvedel prvi dvig po finančni krizi, do decembra 2018 pa je obrestno mero dvignil še osemkrat, na 2,50 odstotka. Srebro je med dvigi nihalo. Od zadnjega dviga decembra 2018 do avgusta 2020 pa je poskočilo za 95 odstotkov — z 15 na skoraj 30 dolarjev.

In najbolj znan primer: Paul Volcker je v zgodnjih osemdesetih dvignil obresti na 20 odstotkov. Zlato je med najhujšim zategovanjem raslo, ker je realna inflacija še hitreje razjedala obrestno mero. Vrh je prišel, ko so realne obresti končno postale globoko pozitivne — a to je trajalo leta.

Kako realne obrestne mere v resnici poganjajo ceno srebra

Vedite: Realna obrestna mera = nominalna obrestna mera − inflacija. Ko realne obresti postanejo negativne, imetniki obveznic izgubljajo kupno moč — kapital se seli v plemenite kovine.

Realna obrestna mera: nominalna obrestna mera minus inflacija. Če Fed zviša obresti na 5,5 odstotka, inflacija pa znaša 3,8 odstotka, je realna obrestna mera 1,7 odstotka. Pozitivna. Srebro v takem okolju izgublja privlačnost, ker obveznice ponujajo donos.

Toda inflacija ne miruje. Cene energije, hrane, stanovanj rastejo naprej in nominalne obresti začnejo zaostajati. V nekem trenutku inflacija prehiti obrestno mero. Realne obresti postanejo negativne.

To je prelomna točka, ki se je zgodila v vsakem ciklu. Ko realne obresti zdrsnejo pod ničlo, imetniki obveznic izgubljajo kupno moč. Petodstotna obveznica ob 6-odstotni inflaciji pomeni, da vsako leto izgubite odstotek realne vrednosti. Kapital se začne seliti v trde naložbe — zlato, srebro, nepremičnine — in cene kovin eksplodirajo [2].

Tistih 6 do 18 mesecev, ki jih je dokumentirala USAGOLD analiza, je ravno časovni zamik med zadnjim dvigom obresti in trenutkom, ko inflacija prehiti nominalno mero. To ni naključje. To je mehanika denarnih tokov.

Zakaj so leto 2026 in obrestne mere Feda drugačni od prejšnjih ciklov

CikelZakasnitev do vrhuncaKljučni dejavnik
2004–200821 mesecevZategovanje po finančni krizi
2015–202020 mesecevPostopni dvigi obresti
2026 (zdaj)6–18 mesecev od zadnjega hike-aDeficit + centralne banke + industrija

Če bi šlo le za ponovitev zgodovinskega vzorca, bi bil članek že končan. Toda leto 2026 prinaša tri stvari, ki jih prejšnji cikli niso imeli.

Prvič, strukturni deficit srebra. Globalno povpraševanje po fizičnem srebru je leta 2023 doseglo 1,2 milijarde unč — drugi najvišji rezultat v zgodovini [3]. Proizvodnja iz rudnikov je medtem padla za odstotek na 830 milijonov unč [4]. Razlika med povpraševanjem in ponudbo traja že šesto leto zapored. Ocenjuje se na 67 do 215 milijonov unč letno, odvisno od metodologije [1]. Zaloge kopnijo tudi brez kakršnegakoli premika v obrestnih merah.

Drugič, centralne banke kupujejo zlato z rekordno hitrostjo. Samo v prvem četrtletju 2026 so centralne banke neto kupile 244 ton zlata [5]. V celem letu 2024 so jih neto kupile 1.037 ton — tretje leto zapored nad tisoč tonami [6]. Za primerjavo: med letoma 2000 in 2009 so centralne banke v povprečju prodajale 400 ton zlata letno. Danes so največje kupke na svetu. Ko centralne banke kopičijo zlato, ne gre za kratkoročno špekulacijo. Gre za strateško diverzifikacijo stran od dolarja. In srebro zgodovinsko sledi zlatu.

Tretjič, industrijska poraba raste ne glede na obresti. Industrija predstavlja 54 odstotkov celotnega povpraševanja po srebru, od tega solarni paneli 17 odstotkov [3]. Fotovoltaika bo do leta 2030 potrebovala 273 milijonov unč srebra letno, z današnjih 161 milijonov [7]. Sončne celice ne vprašajo, kakšne so obrestne mere. Porabijo srebro, ker brez njega ne delujejo.

Nobeden od prejšnjih ciklov — ne Volckerjev v sedemdesetih, ne Greenspanov v devetdesetih, ne Bernankejev v 2000ih — ni imel hkratnega strukturnega deficita, rekordnih nakupov centralnih bank in industrijskega povpraševanja, ki je neodvisno od finančnih trgov.

Kaj današnji padec pomeni za slovenskega kupca

Pozor: DDV na naložbeno srebro v Sloveniji znaša 22 odstotkov. Estonija za palice nad eno unčo ne zaračuna DDV-ja [10]. Srebro mora pridobiti vsaj 22 odstotkov, preden ste na ničli — kar je še en argument za daljši časovni horizont.

Slovenski kupec fizičnega srebra je v nenavadnem položaju. Na eni strani vidi 10-odstotni padec v enem tednu in se sprašuje, ali je bil njegov nakup napaka. Na drugi strani ima dostop do trga, kjer Elementum d.o.o. — ki je v letu 2024 ustvaril 8,5 milijona evrov prihodkov — ponuja fizične palice in kovance brez zapletenih finančnih instrumentov [8].

Fizično srebro ima eno prednost, ki je papirnato srebro in ETF-ji nimajo: obstaja. Ko ga držite v rokah, ne more izginiti v bilančni kreaturi. In od Elementuma ga lahko vedno prodate nazaj po odkupni ceni, ki znaša okoli 85 odstotkov tržne vrednosti [9].

Davčna slika je manj rožnata. DDV na naložbeno srebro v Sloveniji znaša 22 odstotkov. Estonija za palice nad eno unčo ne zaračuna DDV-ja [10]. To pomeni, da mora srebro pridobiti vsaj 22 odstotkov, preden ste na ničli — kar je še en argument za daljši časovni horizont. Slovenija ima na tem področju eno najmanj ugodnih ureditev v EU.

Ampak osrednje vprašanje ni davčno. Je razumevanje cikla. Če USAGOLD vzorec drži — in držal je v vseh sedmih ciklih od leta 1971 — potem trenutni padec ni razlog za paniko. Je del istega mehanizma, ki se je odvil že sedemkrat. Razlika je le v tem, da tokrat prvič deluje v okolju strukturnega deficita in rekordnih nakupov centralnih bank.

Kako spremljati ceno srebra v mesecih pred nami

Tri stvari, ki si jih velja zapomniti.

Realne obrestne mere, ne nominalne. Mediji bodo poročali o vsakem dvigu Feda. Za vas je pomembnejše vprašanje: ali inflacija raste hitreje od obresti? Dokler je odgovor "da", mehanizem iz USAGOLD analize ostaja v igri.

Postopno nalaganje namesto ugibanja dna. Nihče ne ve, ali bo srebro padlo še na 70 ali 65 dolarjev. Zgodovinski vzorec pravi, da je časovni horizont pomembnejši od točnega vstopnega trenutka. Če je vrh cikla 6 do 18 mesecev po zadnjem dvigu — torej nekje v drugi polovici 2027 ali začetku 2028 — imate danes dovolj časa, da razpršite nakupe po različnih cenovnih točkah.

Fizično srebro ni delniški trg. Ne potrebuje dobičkov podjetij, ne potrebuje nižjih obresti za rast. Potrebuje le, da ga industrija porabi več, kot ga rudniki izkopljejo. To se dogaja že šesto leto zapored. Ko dodate še centralne banke, ki rekordno hitro kupujejo zlato, dobite trg, kjer je pritisk na ceno dolgoročno naravnan navzgor — ne glede na Fed.

Pogosta vprašanja

Ali bo srebro še naprej padalo?

Kratkoročno tega ne ve nihče. Trgi so trenutno v paniki zaradi inflacijskih podatkov in pričakovanj dviga obrestnih mer. Zgodovinsko so največji padci pogosto prišli tik pred začetkom dolgoročnega vzpona — a nihče ne more napovedati točnega dna.

Kaj je boljše: srebro ali zlato v času višjih obresti?

Obe kovini sledita istemu mehanizmu realnih obrestnih mer. Srebro ima dodaten zagon iz industrijske porabe, zlato iz nakupov centralnih bank. Razmerje zlato/srebro je trenutno pri približno 78, kar je nad zgodovinskim povprečjem 60 — kar nakazuje, da ima srebro več prostora za relativno rast [11].

Kdaj bo vrh cikla?

Če se zgodovina ponovi: 6 do 18 mesecev po zadnjem dvigu obrestnih mer. Ker trgi zdaj cenijo prvi dvig do decembra 2026, bi vrh lahko prišel med tretjim četrtletjem 2027 in sredino leta 2028. To je zgodovinski vzorec, ne napoved.

Ali je fizično srebro smiselno kljub 22-odstotnemu DDV-ju?

Odvisno od vašega časovnega horizonta. Pri kratkoročnem trgovanju 22-odstotni DDV pomeni, da potrebujete več kot 22-odstotno rast, da ste na ničli — kar je zahtevno. Pri dolgoročnem varčevanju, kjer držite srebro pet let ali več, DDV predstavlja manjši delež skupnega donosa. Za večje nakupe nekateri slovenski varčevalci izkoristijo možnost nakupa v tujini.

Mehanizem, ki ga trgi spregledajo

Ko Fed zvišuje obrestne mere, trgi prodajajo. To je refleks. Ampak mehanizem, ki v resnici premika cene plemenitih kovin, ni v prvem valu panike. Je v tistem, kar pride potem: ko inflacija prehiti obresti, ko realne obresti postanejo negativne, ko centralne banke tiho kopičijo zlato in ko industrija porablja srebro hitreje, kot ga rudniki izkopljejo.

Vseh sedem ciklov zaostrovanja denarne politike od leta 1971 se je končalo enako — z rastjo kovin, ki je presegla vse, kar so trgi pričakovali ob prvem dvigu obrestnih mer. Tokrat imamo pred sabo še dodaten zagon: strukturni deficit, centralne banke kot neto kupce in industrijsko povpraševanje, ki mu obrestne mere ne pridejo do živega.


Viri

1. Babypips (2026). *U.S. PPI Jumps 1.4% in April 2026 — Biggest Monthly Surge Since 2022*. babypips.com/news/headline-us-ppi-april-2026-producer-prices-surge — verjetnost dviga obrestnih mer do decembra 2026 približno 39 %, CPI 3.8 %, PPI +6 % YoY, trgi cenijo hike.

2. USAGOLD (2026). *Historical analysis of Federal Reserve tightening cycles and precious metals performance since 1971*. usagold.com — v vseh sedmih ciklih zaostrovanja denarne politike od 1971 se je vrhunec rasti kovin zgodil 6–18 mesecev po zadnjem zvišanju obrestnih mer.

3. Silver Institute (2024). *World Silver Survey 2024*. silverinstitute.org — globalno povpraševanje po fizičnem srebru 1,2 milijarde unč v 2023, industrijska poraba 54 %, solarni paneli 17 %.

4. Silver Institute (2024). *World Silver Survey 2024*. silverinstitute.org — proizvodnja srebra iz rudnikov padla za 1 % na 830 milijonov unč v 2023.

5. World Gold Council (2026). *Gold Demand Trends Q1 2026*. gold.org — centralne banke neto kupile 244 ton zlata v Q1 2026.

6. World Gold Council (2025). *Gold Demand Trends Full Year 2024*. gold.org — centralne banke neto kupile 1.037 ton zlata v 2024, tretje leto zapored nad 1.000 ton.

7. Silver Institute / CRU Group (2024). *The Role of Silver in the Green Economy*. silverinstitute.org — fotovoltaika bo do 2030 potrebovala 273 Moz srebra letno, z 161 Moz v 2023.

8. AJPES (2025). *Letno poročilo Elementum d.o.o. za leto 2024*. ajpes.si — Elementum d.o.o. 8,5 milijona EUR prihodkov v 2024.

9. Elementum d.o.o. (2026). *Odkupna cena srebra*. elementum.si — odkupna cena tipično 85 % tržne vrednosti.

10. Evropska komisija (2024). *DDV na naložbene kovine v državah članicah EU — Direktiva Sveta 2006/112/ES, Priloga III*. eur-lex.europa.eu — DDV na naložbeno srebro v Sloveniji 22 %, Estonija 0 % za palice nad 1 oz.

11. Kitco (2026). *Historical Gold/Silver Ratio*. kitco.com — razmerje zlato/srebro marca 2026 pri ~89 (trenutno ~78), zgodovinsko povprečje 60.


*To besedilo je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta.*

Želite osebni posvet?

Naši svetovalci vam pomagajo pri nakupu fizičnega srebra.

Dogovorite se za posvet