Eric Sprott in njegova srebro napoved: Zakaj človek s 3,3 milijarde ne proda niti unče

Datum objave: 03. junij 2026 · 10 min branja

Erik Sprott srebro napoved 300 dolarjev za unčo zveni ekstremno. Dokler ne vidite matematike, na kateri temelji. Pri današnjem zlatu $4.440 in zgodovinskem razmerju zlato/srebro 15:1 pride srebro matematično na $296 za unčo [1]. Sprott medtem, ko srebro v letu 2026 pada 40 % od januarskega vrha, ni prodal niti ene unče, ampak je pozicije še povečal.

To ni trma. Ko imaš v plemenitih kovinah 3,3 milijarde dolarjev in si skozi 40 let videl vse cikle — od razprodaje leta 1980 do finančne krize 2008 — te en padec s $121 na $73 ne premakne. Ampak to še ne pomeni, da bi morali vi storiti enako. Poglejmo, kaj točno ta 81-letni Kanadčan vidi, česar trg še ne.

Kdo je Eric Sprott in zakaj poslušati človeka, ki ne proda med padcem?

Erik Sprott ni televizijski analitik, ki bi menjal mnenje vsak teden. Je eden največjih zasebnih vlagateljev v plemenite kovine na svetu [1]. Njegovo premoženje — ocenjeno na 3,3 milijarde dolarjev — je 98 % v zlatu, srebru in rudarskih podjetjih.

V kovine je vstopil v 80. letih. Prve štiri leta se mu je vrednost naložb početverila. To izkušnjo nosi s seboj še danes. Njegov Sprott Asset Management upravlja približno 8 milijard dolarjev, pretežno v fizičnih kovinah in rudarskih delnicah [2].

Kar Sprotta loči od večine: ko cena pade, on ne prodaja. Ko je srebro januarja 2026 doseglo $121 in nato v nekaj tednih padlo na $76, je Sprott sedel v svoji počitniški hiši na Kostariki, pil pivo in novinarju Forbesa dejal, da je "takšna nestabilnost pričakovana" [1].

V čem je fora? Sprott gleda drugačne številke kot trg. Ne gleda dnevnega grafa. Gleda zaloge, proizvodnjo, povpraševanje in — predvsem — razmerje med zlatom in srebrom.

Kako GSR matematika Sprotta pripelje do številke 300 dolarjev?

Gold-to-silver ratio — GSR — pove, koliko unč srebra potrebujete za eno unčo zlata. Danes je to razmerje približno 63:1. Zgodovinsko — in to tisočletja, ne desetletja — je bilo to razmerje bližje 15:1 [7].

Sprottova matematika je preprosta. Če je zlato pri $4.500 in GSR pade na zgodovinskih 15:1, potem je srebro pri $300. To ni napoved. To je aritmetika.

"Če je zlato pri 4.500 dolarjev, bi moralo biti srebro pri 300. In to brez upoštevanja fizičnega primanjkljaja." — Eric Sprott (Forbes) [1]

Razmislite o tem: pri GSR 15:1 bi srebro stalo $300 tudi če zlato ostane na današnji ravni. Če zlato zraste na $10.000 — kar Sprott prav tako napoveduje — se številka podvoji.

Zakaj je torej GSR danes pri 63:1 in ne pri 15:1? Ker trg plemenitih kovin ni prosti trg. O njem odločajo terminske pogodbe, kjer lahko banke prodajajo srebro, ki ga fizično nimajo. Na borzi Comex je trenutno približno 500 milijonov unč kratkih pozicij [2]. To pomeni, da je nekdo obljubil srebro, ki ga v trezorjih ni.

To je ključni del Sprottovega argumenta. Ko se papirnati trg neha ujemati s fizičnim, cena ne more ostati, kjer je.

Zakaj fizično srebro postaja redkejše — in kaj to pomeni za ceno?

Tu pridemo do dejstev, ki jih dnevni grafi ne pokažejo. Svet porabi več srebra, kot ga izkoplje, in to že šesto leto zapored. Letni primanjkljaj znaša 46,3 milijona unč [3].

Več kot 60 % vsega izkopanega srebra gre v industrijo — sončne celice, elektroniko, medicinske pripomočke — in se ne vrne na trg. Industrijska poraba srebra predstavlja 54 % celotnega povpraševanja, od tega solarni paneli 17 % [4]. Do leta 2030 bo samo fotovoltaika letno potrebovala 273 milijonov unč srebra, z 161 milijonov v letu 2023 [5].

Hkrati proizvodnja srebra iz rudnikov ne raste. Leta 2023 je padla za 1 % na 830 milijonov unč [9].

In zdaj pride geopolitika. Kitajska je januarja 2026 zaostrila izvozna dovoljenja za srebro [6]. Zaloge na borzi v Šanghaju so padle za 10 % na približno 11 milijonov unč. Za največjo industrijsko porabnico srebra na svetu je to skoraj nič [2].

"Brez dvoma gre za fizični kratek stisk. Spremljamo zaloge LBMA, spremljamo jih na Comexu, spremljamo jih na Šanghajski borzi zlata." — Eric Sprott (Kitco News) [2]

Zaloge LBMA v Londonu — največjega fizičnega trga srebra na svetu — so na najnižji ravni v zgodovini. Ko zmanjka fizičnega srebra, cene ne določa več papirnati trg. Določajo ga premije nad spot ceno, in te rastejo.

Kaj Forbes intervju razkrije, kar analitiki spregledajo?

Forbes Slovenija je 31. maja 2026 objavil intervju z Ericom Sprottom. Večina bralcev se je ustavila pri naslovu: "Srebro lahko doseže 300 dolarjev." A to ni bistvo intervjuja.

Bistvo je Sprottova umirjenost. V trenutku, ko je srebro padlo za 40 % od januarskega vrha, je govoril o "pričakovani nestabilnosti" in pil pivo [1]. To ni brezbrižnost. To je 40 let izkušenj s cikli, kjer je vsak večji padec sledil še večji rasti.

Drugo: Sprott ne vlaga na podlagi mnenj. "Nisem geolog. O kamninah ne vem ničesar, vem pa veliko o številkah," je povedal Forbesu [1]. To je inženirski pristop k plemenitim kovinam. Podatki, ne občutki.

Tretje: njegovo premoženje se je od začetka leta 2025 početverilo, z okoli 825 milijonov na 3,3 milijarde dolarjev [1]. V vmesnem času je bilo celo pri 4,6 milijarde, preden je padlo za 30 %. In še vedno ni prodal.

Četrto: Sprott ima deleže v 120 rudarskih podjetjih, osredotoča pa se na manj kot deset [1]. Ne stavi na eno delnico — stavi na celoten sektor. In če stavi na celoten sektor, pomeni, da verjame v strukturni premik, ne v kratkoročni skok cene.

Kaj to pomeni za vas, če razmišljate o nakupu srebra?

Najprej: Sprottovo prepričanje ni navodilo za nakup. Je informacija. Kaj boste z njo, je vaša odločitev.

Ampak če ste eden tistih Slovencev, ki razmišljate o srebru kot alternativi bančnemu varčevanju, je tukaj nekaj stvari, ki jih morate vedeti.

Prvič: pri današnji ceni okoli $75 za unčo srebro ni na zgodovinskem vrhu. To je 40 % pod njim. To ne pomeni, da ne more pasti še nižje. Pomeni pa, da ne kupujete na vrhuncu evforije.

Drugič: v Sloveniji je DDV na naložbeno srebro 22 % [10]. To pomeni, da je vaša efektivna cena višja od spot cene. Fizično srebro kupujete pri ponudnikih, kot je Elementum, ki dodajo še premijo nad spot ceno — razliko, ki krije stroške kovanja, transporta in skladiščenja.

Tretjič: likvidnost. Za razliko od bančnega depozita srebra ne dvignete na bankomatu. Je pa zato odkupna cena — Elementum na primer odkupuje srebro po približno 85 % tržne cene [8]. To pomeni, da lahko svoje kovance ali palice prodate kadarkoli, brez da bi iskali kupca na lastno pest.

Četrtič: fizično srebro ni ETF. Ni papirnato srebro. Ni kripto. Držite ga v rokah. To je tudi točka, ki jo Sprott ponavlja: lastništvo fizične kovine je drugačno od lastništva pogodbe o kovini. V času fizičnega primanjkljaja je to razlika, ki šteje.

In še nekaj, kar pogosto spregledamo: srebro ni eno podjetje. Ko kupite delnico, stavite na eno vodstvo, eno bilanco, en trg. Ko kupite fizično srebro, stavite na globalno ponudbo in povpraševanje ter na dejstvo, da ga je vsako leto manj, potrebujemo pa ga več.

Kako razmišljati o srebru v nestanovitnih časih?

Če ste kdaj gledali ceno srebra čez dan, veste, da ni za tiste s šibkim želodcem. V enem mesecu lahko pade 30 % in zraste 20 %. Toda nestanovitnost ni napaka. Je lastnost.

Sprottov pristop ponuja tri miselne okvire, ki jih lahko uporabite tudi vi:

Prvi: ne glejte dnevne cene. Če gledate, boste prodali na dnu in kupili na vrhu — ker tako delujejo čustva. Sprott gleda letne trende, zaloge, proizvodne stroške.

Drugi: vprašajte se, kaj kupujete. Je to špekulacija na rast cene? Ali zavarovanje pred inflacijo? Če je zavarovanje, potem padec cene ni razlog za prodajo — tako kot ne prodate hišnega zavarovanja, ker ni bilo potresa.

Tretji: ne stavite vsega na eno karto. Sprott ima 98 % v kovinah. A on je milijarder s 120 podjetji v portfelju in 40 leti izkušenj. Za navadnega varčevalca je razumna meja med 5 in 15 % premoženja, ne 98 %.

Pogosta vprašanja

Ni napoved — je okno

Sprottova napoved 300 dolarjev za srebro ni recept za hitro obogatitev. Je okno v razmišljanje človeka, ki je v štirih desetletjih videl dovolj ciklov, da ve: trgi precenijo kratkoročne padce in podcenijo dolgoročne spremembe.

Fizični primanjkljaj srebra — 46,3 milijona unč letno, že šesto leto — je dejstvo, ne mnenje.

Kaj boste s tem dejstvom, je vaša odločitev.