Centralne banke so v prvem četrtletju kupile 244 ton zlata — kaj to pomeni za ceno srebra?
V prvem četrtletju 2026 so centralne banke neto kupile 244 ton zlata. To je več, kot znaša skoraj 1 % celotne letne proizvodnje srebra iz rudnikov. Po podatkih World Gold Council je zlato danes predstavljalo 24 % svetovnih deviznih rezerv — leta 2015 je bilo pri 9 % [1]. V enem desetletju se je torej zgodil 15-odstotni premik iz papirnatih valut v fizično kovino.
Centralne banke ne stavijo na kratkoročno rast cene. Glasujejo proti dolarju. To je najmočnejši signal za fizične kovine po letu 1971 in vsak Slovenec, ki varčuje v srebru ali zlatu, bi ga moral razumeti.
Kitajska centralna banka že sedemnajsti mesec zapored povečuje zlate rezerve [2]. Banka Francije je med julijem 2025 in januarjem 2026 iz newyorških trezorjev umaknila 129 ton zlata — približno 5 % svojih rezerv — in ga nadomestila z novimi palicami v Parizu, pri čemer je ustvarila 12,8 milijarde evrov dobička [3]. Ko centralne banke selijo zlato iz newyorških trezorjev v domače, to ni zgolj tehnično prilagajanje portfelja.
Koliko zlata kupujejo centralne banke?
V letu 2025 so centralne banke neto kupile 863 ton zlata [1]. V prvem četrtletju 2026 so dodale še 244 ton. To je 7,8 milijona unč. Pri ceni 4.613 dolarjev za unčo [5] so centralne banke v treh mesecih porabile več kot 36 milijard dolarjev za fizično zlato.
Sedemnajst mesecev neprekinjenih neto nakupov je najdaljši tak val v zgodovini centralnega bančništva [2]. Povedano drugače: centralne banke, najbolj konservativne finančne institucije na svetu, že skoraj leto in pol sistematično zmanjšujejo izpostavljenost dolarju.
In zdaj najpomembnejše: kaj to pomeni za srebro, ki stane 75,65 dolarja za unčo in si ga povprečen Slovenec dejansko lahko privošči?
Zakaj centralne banke zapuščajo dolar?
Leta 2015 je bilo 9 % svetovnih deviznih rezerv v zlatu. Danes je 24 % [1]. Razlika — 15 odstotnih točk — je prišla iz dolarskih rezerv, predvsem ameriških državnih obveznic.
Za Kitajsko, Indijo, Poljsko in Turčijo je motivacija razumljiva. Ko imaš milijarde v ameriških obveznicah, si odvisen od odločitev Feda in Washingtona. Kot je pokazala zamrznitev ruskih rezerv leta 2022, si odvisen tudi od tega, na kateri strani ameriške zunanje politike si.
Ključno spoznanje
Banka Francije je iz newyorških trezorjev fizično umaknila 129 ton zlata, ga prodala in odkupila nazaj v Evropi — s 12,8 milijarde evrov dobička. To ni finančna operacija. To je izjava o suverenosti.
Kaj ima to opraviti s srebrom?
Srebro je edina kovina, ki ima hkrati pet tisoč let monetarne zgodovine in strukturni primanjkljaj. Že šesto leto zapored svetovni trg srebra beleži deficit — v letu 2026 naj bi znašal 46,3 milijona unč, kar je 15 % več kot lani [6].
Razmerje med zlatom in srebrom je trenutno pri 61 [5]. Z drugimi besedami: za eno unčo zlata dobite 61 unč srebra. Zgodovinsko povprečje je okoli 60, marca 2026 pa je bilo razmerje celo pri 89 [7]. Ko je razmerje visoko, je srebro relativno podcenjeno glede na zlato. Ko se razmerje vrača proti povprečju — v zadnjih tednih je padlo z 89 na 61 — srebro raste hitreje od zlata.
Pri 75,65 dolarja za unčo [5] si povprečen Slovenec lahko privošči 10 unč srebra za približno 700 evrov. Za enako vsoto ne more kupiti niti petine unče zlata. Če je zlato zavarovanje centralnih bank, je srebro zavarovanje, ki si ga lahko privoščite vi.
Razmerje 61: kaj pomeni za vaš naslednji nakup
Ko sem prvič kupil srebrne kovance, sem gledal samo ceno. Napaka. Kar bi moral gledati, je razmerje.
Pri 61 je srebro ugodno napram zlatu, a ni ekstremno poceni. Pri 89 je bilo. Poglejte zgodovino: leta 2011, ko je srebro doseglo 49 dolarjev, je bilo razmerje okoli 32. Leta 2020 je med pandemijo poskočilo na 120 — najvišjo vrednost v zgodovini. V dveh letih je padlo nazaj na 65, srebro pa je zraslo za več kot 50 %.
Vedite: Če bi marca 2026, ko je bilo razmerje pri 89, za 1.000 evrov kupili srebrne Philharmonike, bi danes imeli za približno 1.450 evrov srebra. Cena zlata ni zrasla za dolar. Dobiček je prišel iz normalizacije razmerja.
Pri 61 kupujete srebro v trenutku, ko je trg že začel prepoznavati njegovo monetarno vlogo, a preden so to prepoznali vsi.
Slovenci, 20 ton zlata in srebro, ki ga spregledamo
Slovenci imamo v lasti približno 20 ton naložbenega zlata, kar nas uvršča v evropski vrh glede na prebivalca [8]. Banka Slovenije ima v rezervah še dodatnih 3,2 tone [9]. To ni naključje. Narod, ki je v eni generaciji doživel dve valuti, razprodajo bank in izbris delnic, fizičnim kovinam zaupa bolj kot večini papirnatih naložb.
A obstaja zanimiv razkorak: srebro ostaja zapostavljeno. Zlato je statusni simbol. Srebro velja za "cenejšo alternativo," ki jo kupiš, ko nimaš za zlato. To je napačen način razmišljanja.
Če imate 10.000 evrov, lahko kupite približno 4 unče zlata ali približno 245 unč srebra — to je deset kilogramskih palic. Centralne banke bodo še naprej kupovale zlato po rekordnih cenah. Težko si je predstavljati, da to na dolgi rok ne bo potegnilo za sabo tudi srebra — preprosto zato, ker vlagatelji iščejo dostopnejšo alternativo.
Kako brati signale centralnih bank
Ko berete novice o centralnih bankah, si zastavite tri preprosta vprašanja.
Prvo: ali kupujejo? Če je odgovor da — in trenutno je že sedemnajsti mesec zapored — je signal jasen. Največje finančne institucije na svetu vidijo sistemsko tveganje, ki ga trg še ni v celoti ovrednotil.
Drugo: od kod jemljejo denar? Če centralne banke financirajo nakupe zlata s prodajo ameriških obveznic — in točno to počnejo — potem gre za premik iz papirnatega sistema k fizičnemu. To ni začasno.
Tretje: kaj to pomeni za srebro? Srebro ima vse lastnosti, zaradi katerih centralne banke kupujejo zlato: tisočletno monetarno zgodovino, nič nasprotnih tveganj, fizično omejenost. Plus eno, ki je zlato nima: industrijsko povpraševanje. Samo solarni paneli porabijo 17 % vsega letnega povpraševanja po srebru [10]. Fotovoltaika bo do leta 2030 potrebovala 273 milijonov unč srebra letno, z 161 milijonov v letu 2023 [11].
Ko naslednjič preberete, da je Kitajska centralna banka kupila še eno tranšo zlata, ne pomislite "zlato gre gor." Pomislite: monetarni sistem se spreminja in srebro je del iste zgodbe.
Pogosta vprašanja
Ali naj zdaj kupim zlato ali srebro?
To je odvisno od vašega proračuna. Če imate 50.000 evrov ali več, je smiselna kombinacija obeh: večji delež v zlatu zaradi stabilnosti, manjši v srebru zaradi potenciala rasti. Če imate 5.000 do 10.000 evrov, vam srebro omogoča nakup v resnih količinah — z zlatom pri teh zneskih preprosto ne morete kupiti dovolj, da bi imelo smisel. Ne gre za naložbeni nasvet, ampak za aritmetiko.
Kaj če centralne banke nehajo kupovati zlato?
Sedemnajst mesecev neprekinjenih nakupov kaže na strukturni trend, ne na kratkoročno taktiko. Dokler obstaja geopolitična negotovost in proces de-dolarizacije, bodo centralne banke kopičile fizične kovine. Če bi se trend obrnil, bi to pomenilo, da zaupajo papirnatemu sistemu bolj kot fizičnemu. V zadnjih desetih letih se to ni zgodilo niti enkrat.
Zakaj srebro ni del centralnobančnih rezerv?
Nekatere centralne banke ga imajo — Mehika na primer drži približno 4 milijone unč. A večina ga je prodala v 20. stoletju, ko so monetarni sistemi prešli na zlato in nato na fiat valute. Centralne banke potrebujejo maksimalno gostoto vrednosti na kubični meter trezorja, kar pomeni, da je zlato bolj praktično. Za posameznika ta omejitev ne velja.
Kakšen davek plačam na srebro v Sloveniji?
Na naložbeno srebro v Sloveniji plačate 22 % DDV, medtem ko je naložbeno zlato oproščeno DDV. To je strošek, ki ga morate vključiti v izračun. Če srebro kupujete z namenom, da ga imate vsaj 3 do 5 let, se razlika v DDV razporedi na daljše obdobje in jo potencialna rast vrednosti izniči.
Dva stebra istega sistema
Centralne banke ne kupujejo zlata, ker bi pričakovale, da bo naslednji mesec vredno 5.000 dolarjev. Kupujejo ga, ker ne zaupajo sistemu, v katerem je dolar edino merilo vrednosti.
Za Slovenca, ki ima prihranke na banki, je vprašanje preprosto: koliko svojega premoženja želite imeti v papirnatem sistemu, ki ga zapuščajo celo centralne banke? Srebro je pri 75 dolarjih za unčo in razmerju 61 najbolj dostopna vstopna točka v fizične kovine, kar jih trenutno imate na voljo.
Če želite osebni posvet o nakupu fizičnega srebra, nam pišite na posvet.
Viri
- World Gold Council (2026). Gold Demand Trends Q1 2026. 244 ton zlata v Q1 2026, 24 % svetovnih rezerv proti 9 % v 2015, 863 ton v 2025.
- SD Bullion (2026). Global Gold Reserves: Central Banks and Silver Repricing. Sedemnajsti mesec zapored neto nakupov centralnih bank.
- Kitco News (2026, 6. april). Bank of France sells its 129-tonne US gold reserve. 129 ton, 12,8 milijarde EUR dobička, julij 2025–januar 2026.
- Silver Institute (2024). World Silver Survey 2024. Proizvodnja srebra iz rudnikov padla za 1 % na 830 Moz; celotna letna proizvodnja ~25.800 ton.
- FXStreet (2026, 1. maj). Silver price advances despite restrictive Fed stance. Srebro pri 75,65 USD/oz, zlato pri 4.613 USD/oz, gold-silver ratio 61.
- GoldBroker (2026). Silver Heading Toward Silent Supply Crisis. Deficit srebra 46,3 Moz v 2026, šesto zaporedno leto primanjkljaja.
- Kitco (2026). Historical Gold-Silver Ratio Data. Razmerje zlato/srebro marca 2026 pri ~89, zgodovinsko povprečje okoli 60.
- RTV Slovenija (2026, 28. april). Zlata mrzlica med Slovenci. Slovenci imajo v lasti okoli 20 ton naložbenega zlata.
- Banka Slovenije (2024). Letno poročilo 2024. Slovenija ima 3,2 tone zlata v mednarodnih rezervah.
- Silver Institute (2024). Industrial Silver Demand Report. Solarni paneli predstavljajo 17 % celotnega letnega povpraševanja po srebru.
- Silver Institute / CRU Group (2024). Silver in Photovoltaics: 2024–2030 Outlook. Fotovoltaika bo do 2030 potrebovala 273 Moz srebra letno (s 161 Moz v 2023).
Želite osebni posvet?
Naši svetovalci vam pomagajo pri nakupu fizičnega srebra.
Dogovorite se za posvet