Ko sem pred leti kupil prvih deset unč srebrnih kovancev, sem gledal samo ceno. Danes gledam nekaj drugega: številke, ki jih cena še ne kaže.

Silver Institute je aprila 2026 objavil letno poročilo World Silver Survey. Številka, ki mi ne gre iz glave: svet bo letos porabil 46,3 milijona unč več srebra, kot ga rudniki lahko proizvedejo. To je že šesto leto zapored. In to ni majhen izpad, ki bi ga trg z lahkoto pokril — je največji razkorak v zgodovini industrije plemenitih kovin.[1]

Primanjkljaj, ki ne izgine

Navaden primanjkljaj na trgu traja nekaj mesecev. Cene zrastejo, rudarji povečajo proizvodnjo, povpraševanje se ohladi — in luknja se zakrpa.

Tukaj pa ne gre za navaden primanjkljaj.

Silver Institute že šest let zapored beleži vrzel. Leta 2021 je znašala 14 milijonov unč. Leta 2025: 40,3 milijona. Letos: 46,3 milijona.[1]

Seštejte: od leta 2021 je svet iz obstoječih zalog potegnil skoraj 762 milijonov unč srebra. To so kovine, ki so bile fizično vzete iz trezorjev, skladišč in sefov — in jih ni več na voljo.

Zakaj rudarji tega ne popravijo? Logično bi bilo: če srebra primanjkuje, izkopljimo ga več. Ampak več kot 70 odstotkov svetovnega srebra ni samostojen produkt. Je stranski produkt rudnikov cinka, bakra in svinca. Tudi če srebro skoči na 120 dolarjev za unčo, rudnik cinka ne bo povečal proizvodnje. Njegov poslovni model temelji na cinku. Srebro je dodatek.

Globalna rudarska proizvodnja srebra je lani znašala 846,6 milijona unč. Letos bo padla za 0,3 odstotka na 844,1 milijona.[1] Medtem Mehika, ena največjih proizvajalk, beleži najnižjo proizvodnjo v desetletju — padajoče vsebnosti rude, operativne težave.

In nov rudnik? Od odkritja do prve proizvodnje traja 10 do 15 let. Tudi če danes najdemo goro srebra, pride na trg okoli leta 2036.

Kam gre vse to srebro?

60 odstotkov vsega izkopanega srebra konča v industriji. In tam ostane. Za vedno.

Vzemite sončne panele. Vsak vsebuje približno 20 gramov srebra v prevodnih pasteh. Letos bodo globalne inštalirane sončne kapacitete dosegle več sto gigavatov. Silver Institute ocenjuje, da bo fotovoltaika do leta 2030 potrebovala 273 milijonov unč srebra letno — leta 2023 jih je potrebovala 161 milijonov.[2]

Desetine milijonov unč srebra gredo na strehe in v sončne elektrarne. In tam ostanejo 25 do 30 let. Ko panel enkrat stoji, srebra iz njega ne dobi nihče več nazaj.

Podobno pri avtih. Sodoben električni avto vsebuje od 25 do 50 odstotkov več srebra kot bencinski — več elektronike, več konektorjev, več prevodnih poti. Letno se proizvede 12 do 14 milijonov električnih vozil. Samo avtomobilska industrija letno porabi dodatnih 70 milijonov unč.

Recikliranje? Tehnično možno. V praksi predrago in prepočasno, da bi karkoli spremenilo.

Razlika med srebrom in zlatom, ki je večina ne pozna

To je poanta, ki mi je spremenila pogled na srebro.

Zlato je shrambna kovina. Približno 90 odstotkov vsega zlata, kar ga je bilo kdaj izkopanega, še vedno obstaja — v bančnih trezorjih, ETF-ih, zasebnih sefih, nakitu. Ko cena zlata naraste, lastniki prodajo. Trg je likviden. Vedno se najde prodajalec.

Srebro? 60 odstotkov ga gre v industrijo in ne pride nazaj.[4] To pomeni, da ko cena zraste in industrijski kupci potrebujejo kovino za proizvodnjo — je ni nujno na voljo. Fizične zaloge se tanjšajo.

Oktobra 2025 se je to zgodilo v Londonu. Vlagatelji so začeli množično prenašati srebro v trezorje CME in ETP sklade. Rafinerije in industrijski uporabniki so ostali brez fizične kovine.[5] Dva meseca kasneje, januarja 2026, je srebro doseglo najvišjo ceno v zgodovini: čez 121 dolarjev za unčo.[1]

Ta vzorec se ponavlja: zaloge se tanjšajo, cena skoči. In razlog za tanjšanje zalog je strukturen — ne izgine, ko se trg umiri.

Kitajska dodaja pritisk

Kot da šestletni primanjkljaj ne bi bil dovolj.

Kitajska je 1. januarja 2026 uvedla licenčni okvir za izvoz srebra. Uradni razlog: zavarovanje domačih strateških zalog. Dejanski učinek: po podatkih AInvest novi sistem omejuje 60 do 70 odstotkov globalne ponudbe srebra na domačo porabo.[6]

Kitajska je hkrati največji proizvajalec sončnih panelov in največji trg električnih vozil na svetu. Njena lastna poraba srebra raste hitreje kot kjer koli. Omejitev izvoza pomeni, da srebro, ki bi sicer prišlo na globalni trg, ostaja doma.

Šanghajska premija — razlika med lokalno kitajsko ceno in londonsko borzno ceno — je po uvedbi omejitev poskočila za 8 odstotkov. Decembra 2025 je presegla 80 dolarjev na unčo.[7] To je dokaz, da pritisk v Aziji že vpliva na cene, še preden se v celoti prenese v Evropo.

Kaj to pomeni zate?

Slovenski kupec fizičnega srebra tega pritiska še ne čuti v polni meri. Ampak to se bo spremenilo.

Danes lahko pri slovenskih prodajalcih kupiš srebrne palice in kovance po premijah, ki še ne odražajo globalnega pomanjkanja. To je zamik — evropski trg potrebuje čas, da absorbira spremembe iz Londona, New Yorka in Šanghaja. A zamik ni trajen.

Konkreten primer: če danes kupiš srebrni kovanec pri slovenskem prodajalcu, plačaš ceno, ki vključuje premijo prodajalca in DDV (22 odstotkov na naložbeno srebro v Sloveniji).[8] Ko bo primanjkljaj v celoti prodrl v evropske dobavne verige, se bo premija prodajalca povečala. Ne zato, ker bi hotel več zaslužiti — ampak ker bo sam plačeval več za dobavo.

Pri zlatu tega skoraj ni. Pri srebru je vsak primanjkljaj trajen. Industrijsko srebro, ki ga porabijo sončne celice, avtomobilska industrija in elektronika, se ne vrne.

Kaj lahko narediš zdaj?

Najprej: razumi, da je nakup fizičnega srebra dolgoročna odločitev. Januarja 2026 je bila unča 121 dolarjev. Danes je pri 77. Kratkoročni padci so del trga. Ampak dokler sončne celice, električni avti in elektronika potrebujejo srebro, se ta vrzel ne more zmanjšati — lahko se le povečuje.

Drugič: primerjaj premije. Prodajalci že danes ponujajo različne pribitke. Ko se primanjkljaj prenese v maloprodajne premije, bo ta razlika pomenila na stotine evrov.

Tretjič: če je tvoj cilj zaščita pred strukturnim primanjkljajem, ne kupuj ETF-ov ali papirnatega srebra. ETF je finančni instrument — fizične kovine ne dobiš. Ko bo trg pod pritiskom, bodo fizične palice in kovanci tisto, kar bo ohranilo vrednost.

Vprašanja, ki jih dobivam

Poanta

46,3 milijona unč. Šest let zapored. Skoraj 762 milijonov unč trajno vzetih iz obtoka od leta 2021.

Te številke niso začasna anomalija. So signal, da se temeljni pogoji na trgu srebra spreminjajo — in da trenutne cene te spremembe še ne odražajo v celoti.

Kratkoročno bodo ceno še naprej določali dolar, Fed in geopolitika. Dolgoročno jo bo določala preprosta enačba: rudniki proizvedejo 844 milijonov unč, svet porabi 1,2 milijarde. Razlika prihaja iz zalog, ki jih je vsako leto manj.

Za kupca fizičnega srebra v Sloveniji to pomeni nekaj konkretnega: dokler se primanjkljaj poglablja, se okno, v katerem lahko kupiš srebro po dostopnih premijah, oži. Ko se zapre — ga ni več nazaj.

To besedilo je informativne narave in ne predstavlja finančnega nasveta.