Deficit srebra 2026, 215 milijonov unč razlike med ponudbo in povpraševanjem, je največji primanjkljaj v zgodovini trgovanja s srebrom. Po podatkih Silver Institute iz maja 2026 je to že sedmo leto zapored, ko svet porabi več srebra, kot ga proizvede. Kumulativno je bilo od leta 2021 izčrpanih več kot 820 milijonov unč zalog [1].

Ko je 7. maja srebro poskočilo na $81,50, največji dnevni skok od sredine marca, so naslovnice kričale o iranskem miru. Padec nafte, mehkejši dolar, konec vojne. A to je površje. Prava zgodba ne izgine, če Iran podpiše premirje. Prava zgodba je strukturni deficit, ki traja že sedmo leto in bo določal ceno srebra še dolgo potem, ko bo geopolitični prah poležen.

Kaj pravi Silver Institute? 215 milijonov unč primanjkljaja ni napaka, je sistem

Silver Institute vsako leto objavi World Silver Survey, najobsežnejšo analizo trga srebra. Letošnja številka je osupljiva: 215 milijonov unč primanjkljaja [1]. Svet bo v letu 2026 porabil 215 milijonov unč več srebra, kot ga bodo rudniki proizvedli.

To ni enkratna anomalija. Od leta 2021 naprej vsako leto porabimo več srebra, kot ga izkopljemo, kumulativni primanjkljaj pa je že presegel 820 milijonov unč [1]. Za občutek: to je več kot celotna letna proizvodnja vseh rudnikov srebra na svetu skupaj.

Zakaj rudniki ne morejo preprosto povečati proizvodnje? Ker 70 odstotkov srebra nastane kot stranski proizvod pri rudarjenju bakra, cinka in svinca [2]. Ko rudar koplje baker, dobi srebro zraven, a ne obratno. Če cena srebra poskoči, rudnik bakra ne bo povečal proizvodnje samo zato, ker je srebro dražje. Odločitev o tem, koliko rude izkopati, določa cena bakra.

Bralec, ki to razume, razume tudi bistvo: ponudba srebra je cenovno neodzivna. Cena lahko gre do 100 ali 150 dolarjev, rudarska proizvodnja bo ostala med 820 in 835 milijoni unč letno [3], ker je vezana na baker, ne na srebro. Ko to enkrat vidiš, spoznaš da 215 milijonov unč primanjkljaja ni presenečenje. Je matematična neizogibnost.

Zakaj industrija še povečuje deficit srebra, in hitreje, kot ga rudniki kopljejo

Industrijska poraba srebra predstavlja 54 odstotkov celotnega povpraševanja, in ta delež raste [4].

Glavni krivec? Solarne celice. Leta 2026 bodo porabile med 120 in 125 milijonov unč srebra [5], kar je več kot desetkratnik porabe izpred desetih let. EU cilja na 700 gigavatov sončne kapacitete do leta 2030, globalne napovedi za 2026 pa že zdaj kažejo 665 gigavatov [5]. Vsak solarni panel potrebuje približno 0,6 unče srebra. To ni veliko, dokler ne pomnožiš z milijardami panelov, ki se nameščajo po vsem svetu.

Drugi požiralnik so električni avtomobili. Pri globalni proizvodnji 14 do 15 milijonov EV letno vsak avto porabi od 25 do 50 gramov srebra v električnih kontaktih, senzorjih in polprevodnikih [5]. Samo EV industrija letno porabi približno 12 milijonov unč srebra.

Konkreten primer: Tipičen solarni park z močjo 100 megavatov, približno toliko kot povprečna slovenska hidroelektrarna, potrebuje približno 60.000 unč srebra. Samo za električne kontakte. In to je ena sama elektrarna. Na svetu jih gradijo na tisoče.

In zdaj ključni podatek: solarni paneli in EV-ji so cenovno neobčutljivi. Pri ceni 100 dolarjev za unčo srebro v povprečnem solarnem panelu predstavlja manj kot štiri odstotke proizvodnih stroškov. Tudi če cena naraste na 150 dolarjev, bo solarna industrija še vedno kupovala, ker srebro v panelu nima alternative, ki bi bila tako učinkovita pri prevodnosti. Industrijsko povpraševanje ne more eksplodirati navzdol, ko cena raste. In to pomeni, da pritisk na ponudbo ne popušča. In ravno to je tisto, kar naredi deficit srebra 2026 tako trdovraten, nič v gospodarstvu ne kaže, da bi se industrijsko povpraševanje zmanjšalo.

Zakaj rudniki ne morejo zapolniti deficita srebra, ponudba je zapečatena

Če je povpraševanje neusmiljeno, bi vsaj ponudba lahko sledila? Ne. Rudarska proizvodnja srebra že leta stoji na mestu, 820 do 835 milijonov unč letno [3]. Nobenih večjih novih nahajališč ni v razvoju, od odkritja do prve proizvodnje pa mine 10 do 15 let.

Da bi razumeli, kako zapečatena je ponudba, si oglejmo tri dejavnike:

Prvič, 70 odstotkov srebra je stranski proizvod bakra, cinka in svinca. Tudi če bi se jutri odprla nova nahajališča, bi trajalo več kot desetletje, preden bi prvi kilogram srebra prišel na trg.

Drugič, Kitajska, največji predelovalec srebra na svetu, je januarja 2026 uvedla sistem izvoznih licenc za srebro [6]. Preprosto povedano: Kitajska zadržuje srebro zase. Za svetovni trg to pomeni manj kovine, ki kroži med Londonom, Zürichom in New Yorkom.

Tretjič, fizična stiska na trgu je dosegla zgodovinske razsežnosti. Običajno si banke med seboj izposojajo srebro po 0,3 do 0,5 odstotka letne obrestne mere. Januarja 2026 je ta obrestna mera, imenovana lease rate, poskočila na osem odstotkov [7]. Osem. To je 16-kratnik običajne vrednosti in jasen signal, da je fizičnega srebra na trgu kronično premalo.

Ko banka plača osemodstotno obrestno mero samo zato da si izposodi srebro, veste da je kovine fizično premalo. In to se dogaja že mesece. Ta fizični primanjkljaj ni nekaj, kar bi se rešilo samo od sebe, zahteva višje cene, ki privabijo staro srebro iz predalov, ali nove rudnike, ki jih ni na vidiku.

Koliko časa še, preden deficit srebra izprazni zaloge?

To je vprašanje, ki si ga zastavlja vsak resen vlagatelj v srebro. Odgovor ni preprost, a smer je jasna.

Vsako leto porabimo 215 milijonov unč več srebra, kot ga proizvedemo [1]. To razliko pokrivamo iz zalog, iz trezorjev v Londonu, New Yorku, Šanghaju. Ampak zaloge niso neskončne, in prav to je srž deficita srebra. Kumulativno smo od leta 2021 izčrpali že več kot 820 milijonov unč.

Kdaj bodo zaloge zmanjkale? Odvisno od tega, koliko kovine je še v registriranih in neregistriranih skladiščih. Vidne zaloge, tiste, ki jih spremljajo borze, se po ocenah analitikov merijo v mesecih, ne letih [1]. Ko pridejo pod kritično raven, cena ne raste linearno. Eksplodira.

To smo videli pri paladiju leta 2021, pri niklju leta 2022, pri uranu leta 2024. Vedno enak vzorec: dolga leta deficita, nato nenadno zavedanje trga, nato cenovna eksplozija.

Pri srebru se ta vzorec ponavlja, le da tokrat z zamikom sedmih let. In ko bodo zaloge zares začele zmanjkovati, bodo naslovnice o iranskem miru popolnoma nepomembne. Ceno bo določal strah, da srebra preprosto ni dovolj za vse, ki ga hočejo.

Kaj to pomeni za vas kot slovenskega varčevalca

Tukaj sem neposreden. Če ste v Sloveniji in iščete način za zaščito kupne moči, je fizično srebro ena redkih stvari, ki jo lahko držite v rokah in veste da ima vrednost. Ni bančni depozit, ki ga razjeda inflacija. Ni ETF, kjer imate papir in ne kovine. Je unča srebra, ki je bila denar 5000 let in ima natanko nič bankrotov za seboj.

Mir v Iranu, če do njega pride, bo kratkoročno verjetno prinesel padec cene srebra. Mirovna premija se bo izpraznila, cena lahko zdrsne na 72 do 75 dolarjev. In ravno to je okno za nakup.

Spomnim se, ko sem leta 2020 kupoval srebrne dunajske filharmonike. Bili so po 22 evrov na unčo, ljudje pa so čakali da bodo cene še padle. Niso. Danes je spot cena trikrat višja, filharmonik pa stane okrog 36 evrov. Počakajte na popust, ne na razprodajo.

Naredimo konkretno primerjavo. Če bi leta 2020 dali 10.000 evrov v bančni depozit po dveodstotni letni obrestni meri, bi danes imeli približno 11.260 evrov. Če bi enak znesek vložili v fizično srebro pri 22 evrih za unčo, bi imeli kovino vredno približno 16.400 evrov [8]. To ni finančni nasvet. To je zgodovinsko dejstvo. In ja, preteklost ne zagotavlja prihodnosti, a pokaže, kaj je mogoče.

Bistvo ni časovno usklajevanje trga. Bistvo je strategija. Če verjamete, da bo strukturni deficit vztrajal, in vse številke kažejo, da bo, potem je vsak padec cene nakupna priložnost. Ne enkratni veliki nakup. Postopno. Kupujete vsak mesec za enak znesek. Temu se reče povprečenje stroška in je najbolj zanesljiva strategija za dolgoročno varčevanje v plemenitih kovinah [9].

Zlato-srebro razmerje ob rekordnem deficitu: zakaj je srebro ugodnejše od zlata

Razmerje zlato-srebro pove, koliko unč srebra potrebujete za eno unčo zlata. Trenutno je pri 59,79 [11]. Dvajsetletno povprečje je 75. Zgodovinsko povprečje pred letom 1900 je 15.

Kaj to pomeni v slovenščini? Srebro je glede na zlato podcenjeno. Precej. In ko to združite s sedmim letom zaporednega deficita, dobite kombinacijo, ki je zgodovinsko vedno vodila v višje cene.

Če se razmerje vrne na 20-letno povprečje 75, bo srebro pri trenutni ceni zlata, okrog 4.740 dolarjev, vredno približno 63 dolarjev za unčo. To je 21 odstotkov manj od današnje cene. Ampak če zlato hkrati naraste na 5.000 dolarjev, kamor ga postavlja napoved Elementuma za konec leta 2026 [12], potem srebro pri razmerju 75 pride na 67 dolarjev. Pri razmerju 60, kjer smo zdaj, pa na 83 dolarjev.

Z drugimi besedami: tudi če se razmerje zlato-srebro normalizira navzgor (kar bi potisnilo ceno srebra navzdol), rast cene zlata ta učinek izniči. In če razmerje ostane pri 60, kar se dogaja ob strukturnem deficitu srebra, potem vsaka rast zlata neposredno potegne srebro za seboj.

Centralne banke so v letu 2024 neto kupile 1.037 ton zlata, tretje leto zapored nad tisoč ton [13]. Tudi Slovenija ima v rezervah Banke Slovenije 3,2 tone zlata [14]. Ko centralne banke kopičijo zlato in srebro hkrati, zlato v rekordnih količinah, srebro pa skozi sedmi zaporedni deficit, to ni naključje. Je vzorec, ki ga velja opazovati.

Pogosta vprašanja

Mir ni znak za prodajo. Je znak, da pogledamo številke.

215 milijonov unč deficita. Sedem let zapored. Sedemdeset odstotkov srebra je stranski proizvod. Solarne celice in EV-ji kupujejo ne glede na ceno. Kitajska omejuje izvoz. Lease rate pri osmih odstotkih. To niso dnevne novice. To je struktura.

In ko geopolitika tiho spi, ko se mirovna premija izprazni in cena za trenutek zadiha, takrat je struktura tista, ki bi morala določati vaše odločitve.

Ne jutri. Ne na podlagi naslova o Iranu. Ampak na podlagi dejstev, ki ne izginejo, ko se kamere ugasnejo.